STA novice / Objava poimenskega seznama policijskih plač odprla vprašanja o varstvu osebnih podatkov in upoštevanju varnostnih protokolov (zbirno)

Ministrstvo za notranje zadeve je namreč ob ponedeljkovem začetku stavke Policijskega sindikata Slovenije, ki zahteva odpravo kršitev stavkovnega sporazuma iz leta 2018, zaradi katere bodo policijski uslužbenci marca prejeli nižje plače, objavilo poimenski seznam javnih uslužbencev ministrstva, policije in inšpektorata za notranje zadeve z navedbo podatkov o bruto plačah, delovnih mestih in organizacijskih enotah.

V policijskem sindikatu so po prvem pregledu objave ugotavljali, da je prišlo do razkritja osebnih podatkov, ki se jih razume kot varovane in bi lahko bilo tudi podlaga za odškodninske tožbe. Predsednik sindikata Rok Cvetko je za STA posvaril, da bi bila lahko z objavo plač ogrožena osebna varnost določenih policistov in kriminalistov, pa tudi varnostni sistem. Ocenjuje, da zaradi objave imen preiskovalci ne bodo imeli več takega dostopa do informacij kot do zdaj.

Sindikat policistov Slovenije se je medtem glede vprašanja objave obrnil na informacijskega pooblaščenca. Na tej podlagi in na podlagi mnenja svojih odvetnikov se bodo tudi opredelili, so povedali za STA. Kot so zapisali v sporočilu za medije, pa se v celoti distancirajo in ne prevzemajo odgovornosti, da je do takšnega dejanja prišlo, saj v tem konfliktu ne sodeluje. So pa napovedali, da bodo storili vse potrebno za zaščito integritete in pravic zaposlenih.

Informacijski pooblaščenec se je medtem že odzval in sporočil, da ne bo uvedel inšpekcijskega postopka zaradi javne objave plač zaposlenih na ministrstvu za notranje zadeve, policije in inšpektorata za notranje zadeve. Iz objave namreč ni razvidnih kršitev varstva osebnih podatkov, so zapisali.

Kot pravijo, je informacijski pooblaščenec kot pritožbeni organ glede dostopa do informacij javnega značaja v dosedanji praksi že večkrat odločal o dostopu do podatkov o plačah javnih uslužbencev, pri čemer je zavzel stališče, da je podatek o imenu in priimku, skupaj s podatkom o bruto plači, prosto dostopna informacija javnega značaja. Slednje namreč določa zakonodaja.

Pri podatkih o delu policije gre sicer po njihovih navedbah tudi za druge zakonske izjeme od prosto dostopnih informacij, npr. za tajne podatke, a je presoja o tem na strani ministrstva za notranje zadeve, pravijo.

Odvetnica in nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar razume razburjenje ob javni objavi plač za uslužbence policije, ker zgleda kot ministrovo orodje za boj proti sindikatu. A meni da, objava plač ni a priori protizakonita. "Zakonitost pa seveda ne pomeni tudi modrosti," je nadaljevala. "Razkritje imen pripadnikov specialne enote, na primer, je najmanj nerazumna," je poudarila.

Na Generalni policijski upravi so za STA ocenili, da javna objava poimenskega seznama uslužbencev policije s plačo in delovnim mestom sicer ni v nasprotju s predpisi, ki določajo varstvo osebnih podatkov, lahko pa vpliva na notranjo varnost v policiji. Zato so ministrstvu za notranje zadeve predlagali, da seznamov v tovrstni obliki ne objavlja in s tem ne povzroča dodatnih okoliščin, ki bi lahko posledično povzročili škodo delovanju policije, ter da pri tem upošteva tudi pravilnik o zaščiti podatkov policije.

Tudi strokovnjak za varnostna vprašanja Miroslav Žaberl meni, da objavljati poimenske informacije o pripadnikih specialne enote in nekaterih kriminalistov ni pametno in je skregano z varnostnimi protokoli. Nasprotno meni varnostni strokovnjak Branko Lobnikar, ki je za STA dejal, da objava poimenskih informacij pripadnikov specialne enote in kriminalistov NPU zakonsko ni sporna, saj ne vidi razloga, da bi bili ti podatki tajni. Bi si pa želel, da so zneski obrazloženi, saj so taki, kot so, zavajajoči. Ni npr. jasno, ali vključujejo denimo tudi poračun in katere dodatke vključujejo.

Na notranjem ministrstvu so pozno popoldan nato pojasnili, da javno objavljeni podatki o plačah uslužbencev policije prikazujejo dejansko bruto plačo, ki vključuje osnovno plačo, izplačilo redne delovne uspešnosti ali zaradi povečanega obsega dela ter vse ostale dodatke. V zneskih pa ni povračila potnih stroškov, prehrane in stroškov službenih poti.

Ker javni uslužbenci v času epidemije prejemajo dodatek za rizične razmere, so plače v tem obdobju višje, kot bi bile sicer, so poudarili na ministrstvu. Povprečni delež dodatka za rizične razmere je decembra za notranje ministrstvo znašal 12,73, za policijo 21,48, za inšpektorat za notranje zadeve pa 11,33 odstotka. Ob tem so pojasnili, da je plača posameznega uslužbenca lahko tudi posledica osebnih okoliščin, ki jih javnosti ne smejo razkriti.

O objavi podatkov zaposlenih v policiji bo sicer v petek na nujni seji razpravljala tudi komisija DZ na nadzor obveščevalnih služb (Knovs). Policija je varnostna služba, minister pa je razkril podatke, ki so varovani, je na Twitterju zapisal predsednik Knovsa Matjaž Nemec iz SD. Na seznamu so tudi imena mobilnih kriminalističnih oddelkov, ki izvajajo tajno opazovanje in sledenje, prav tako pa tudi imena posameznikov specialne enote policije, je ob tem opozoril Nemec. Minister Hojs pa po njegovi oceni predstavlja največjo grožnjo nacionalni varnosti v zgodovini.

Sicer tudi v delu poslanskih vrst z zaskrbljenostjo gledajo poimenski seznam javnih uslužbencev notranjega ministrstva in policije. Med drugim so opozorili na problematičnost razkritja nekaterih skupin zaposlenih.