STA novice / Ustavni sodniki zadržali izvajanje zakonske podlage za dolgoročnejše vojaške investicije (zbirno)

Ustavno sodišče je v obrazložitvi odločitve o zadržanju izvrševanja zakona med drugim navedlo, da ocenjuje, da bi izvrševanje zakona, če bi se izkazalo, da je protiustaven, povzročilo hujše škodljive posledice, kot če se morebiti ustavnoskladen zakon relativno kratek čas do končne odločitve sodišča ne bi izvrševal.

Ob tem so opozorili, da so za letošnje in prihodnje leto sredstva za naložbe v Slovenski vojski v proračunu, ki je pravna podlaga za financiranje javne porabe, tako ali tako že zagotovljena in se bodo investicije, načrtovane za ti dve leti, lahko izvajale.

Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v vojsko pa prinaša pravno podlago za sklepanje pogodb, ki pomenijo prevzemanje finančnih obveznosti za čas, ki presega obdobje sprejetih proračunov, torej do leta 2026. In z začasnim zadržanjem izvrševanja zakona torej zgolj začasno preneha pravna podlaga za sklepanje takšnih pogodb.

Po drugi strani pa bi v primeru, če bi se zakon izvrševal, potem pa bi se izkazalo, da je bil sprejet po protiustavnem postopku in bi ga ustavno sodišče razveljavilo, lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.

Opremljanje Slovenske vojske na podlagi pogodb, ki bi temeljile na protiustavnem predpisu, bi namreč negativno vplivalo na verodostojnost in legitimnost nabav vojaške opreme. Poleg tega bi bila v opisanem primeru po mnenju ustavnih sodnikov "izigrana oziroma onemogočena pravica volivcev glasovati na referendumu".

Ustavno sodišče je sprejelo sklep s šestimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodnica Dunja Jadek Pensa ter sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli. Sodnik Jaklič je dal odklonilno ločeno mnenje.

V njem je Jaklič med drugim izpostavil, da je potreba po pravni podlagi za dolgoročno načrtovanje investicij na obrambnem področju "v razmerah kronične podhranjenosti Slovenske vojske zaradi specifičnosti trga" očitna. V nasprotnem primeru država ne izpolni svoje ustavno zapovedane dolžnosti učinkovitega zagotavljanja varnosti.

Zahtevo za ustavno presojo in predlog za začasno zadržanje je podal koordinator Levice Mesec, ki je odločitev ustavnega sodišča danes pozdravil. Kot je poudaril v izjavi za medije v DZ, je to pritrdilo opozorilom Levice, da je bila prepoved referenduma o tem zakonu "eno najbolj nedemokratičnih dejanj v zgodovini Slovenije". "Ne more katera koli vlada preprosto odločiti, da ljudstvu vzame ustavno zagotovljeno pravico do referenduma zato, ker v gibanjih javnega mnenja opaža, da 75 odstotkov javnosti nekemu zakonu nasprotuje," je dejal Mesec.

Odločitev ustavnega sodišča po njegovih besedah berejo predvsem kot resen opomin "nedemokratom v vladi z Janezom Janšo na čelu, ki ga na žalost tu posnema tudi minister Tonin". V Levici upajo, da bo ustavno sodišče čim prej končalo postopke.

"Imamo pa zelo trden primer, ki smo ga zelo dobro podkrepili, da bi bilo treba ta zakon zaradi napak v postopkih bodisi razveljaviti bodisi dovoliti referendum o njem," je še poudaril Mesec.

Na ministrstvu za obrambo (Mors) pa so ob tedaj še neuradni informaciji o začasnem zadržanju izvrševanja zakona ocenili, da bi bilo to nesorazmerno, saj bi začasno ustavilo aktivnosti za nabavo ključnih obrambnih zmogljivosti. Zadržanje izvajanja zakona bi sicer imelo že v tem mesecu povsem konkretno posledico, saj bi bili prisiljeni zaustaviti proces nabave novega transportnega letala, kjer so postopki v sklepni fazi, so navedli na ministrstvu.

Ob tem so izrazili pričakovanje, da bo ustavno sodišče dokončno odločilo brez odlašanja v čim krajšem možnem roku. V nasprotnem primeru bi tako rekoč dodatno leto izgubile vse ključne obrambne investicije, s tem pa bi se še poglobilo sedanje protiustavno stanje, so še prepričani na Morsu.

Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski do leta 2026 po njihovih besedah vsebuje nujne ukrepe, s katerimi sta vlada in DZ želela čim prej prekiniti že obstoječe večletno protiustavno stanje, v katerem SV po domačih in mednarodnih strokovnih ocenah in v nasprotju z ustavo ni sposobna zagotavljati obrambe Slovenije na njenem teritoriju, prav tako pa v nasprotju z ustavo ne izpolnjuje svojih mednarodnih obveznosti v okviru zagotavljanja kolektivne varnosti, so še spomnili.

DZ je zakon, ki do leta 2026 predvideva skupaj za 780 milijonov evrov vojaških naložb, sprejel v drugi polovici novembra. Večji del sredstev bo šel za oblikovanje srednje bataljonske bojne skupine z nakupi oklepnih vozil.

Levica in SD sta po sprejetju zakona v DZ vložili tudi več kot 28.000 podpisov za začetek postopkov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, a je koalicijska večina le dan zatem potrdila sklep o nedopustnosti referenduma. Opozicija se je na ustavno sodišče zato obrnila z zahtevo za presojo ustavnosti omenjenega sklepa.

Koordinator Levice Mesec pa je pozneje vložil še zahtevo za presojo ustavnosti samega zakona. Obenem je ustavnemu sodišču predlagal, naj do dokončne odločitve zadrži izvrševanje zakona.