STA novice / Prenos financiranja nekaterih nalog z občin na državo postopen

Kot so za STA pojasnili v Skupnosti občin Slovenije in Združenju občin Slovenije, bo država že z začetkom leta prevzela obveznost plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja za brezposelne slovenske državljane in tujce, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in jim je priznana pravica do denarne socialne pomoči. Enako bo veljalo za otroke do 18. leta, ki se šolajo in niso zavarovani kot družinski člani.

Bodo pa na primer občine še do konca leta 2021 zagotavljale sredstva za družinske pomočnike, ki jim bodo nato povrnjena iz državnega proračuna, in sicer najpozneje do konca leta 2022. S tem letom se bo celotna obveznost prenesla na državo.

Tudi pri izvajanju mrliško pregledne službe bodo občine še vedno prejemale račune za opravljanje mrliških pregledov, obdukcij in tehnične pomoči, saj organizacija dejavnosti ostaja na občinah. Bodo pa te račun za povrnitev stroškov najverjetneje dvakrat letno izstavile ministrstvu za zdravje. Tehnično izvedbo naj bi z ustreznim podzakonskim predpisom določili v dveh mesecih.

Prav tako bodo občine iz občinskih proračunov med letom zalagale sredstva za subvencioniranje neprofitnih najemnin, ki se jim bodo v celoti povrnila. Do sedaj je namreč veljalo, da so ta sredstva vsak do ene polovice zagotavljali državni proračun in občinski proračuni.

Postopen bo tudi prenos obveznosti plačila nezgodnih zavarovanj, zavarovanj odgovornosti in pravne zaščite za gasilska društva. Občine bodo v letu 2021 še zagotavljale lastna sredstva, saj ima pristojno ministrstvo leto dni časa za sprejem akta, na podlagi katerega bodo določena standardizirana gasilska zavarovanja in speljani ustrezni postopki po javnem razpisu.

Že z letošnjim letom pa bo omogočeno polno črpanje sredstev za uravnoteženje razvitosti občin v višini šestih odstotkov primerne porabe. Sredstva se bodo posameznim občinam nakazovala po dvanajstinah do 20. dne v mesecu za tekoči mesec.

Občine se bodo tudi lahko vključile v enotni zakladniški račun države, v tem primeru bodo imeli možnost pridobivanja tovrstnih posojil tudi njeni proračunski uporabniki, na primer javni zavodi.

Občine, ki imajo evidentirana romska naselja, bodo iz državnega proračuna postopno v štirih letih prejele tudi sredstva za sofinanciranje uresničevanja ustavnih pravic stalno naseljene romske skupnosti. Po navedbah združenj občin je takšnih občin 25, urad vlade za narodnosti pa je ministrstvo za finance že zaprosil za izračun pripadajočega zneska za posamezno občino in nakazilo sredstev na proračunsko postavko urada.

Sicer pa se v skladu z zakonom uveljavlja tudi taksa za potrdilo o pogojih za spreminjanje meje parcele v višini 22,7 evra. Upravna taksa za lokacijsko informacijo pa bo namesto 22,7 evra po novem 35 evrov.

Tako v skupnosti, kot v združenju občin menijo, da pri prenosu nalog do večjih težav ne bi smelo prihajati, saj so rešitve dovolj časa usklajevali, resorna ministrstva pa so v decembru pripravila tudi pisna navodila in obrazložitve. Kot so dodali v združenju občin, se bodo aktivno vključili tudi v pripravo podzakonskih predpisov, ki jih bodo morala pripraviti resorna ministrstva.

Zaradi sprememb v občinah kadrovskih presežkov ne bo. V skupnosti občin pojasnjujejo, da bodo zaposleni na občinah večinoma izvajali naloge kot doslej, le namesto izvedbe plačil bodo občinske službe pripravljale zahtevke za refundacijo sredstev.

Kot izpostavljajo v združenju občin, pa se te že sedaj soočajo z veliko kadrovsko podhranjenostjo in v mnogih občinah je en uslužbenec zadolžen za izvajanje nalog na več resorjih, tako da bodo zaposleni v enem delu le razbremenjeni.