STA novice / Brexit: V odnosih med EU in Veliko Britanijo po novem letu številne spremembe (ozadje)

S sklenitvijo dogovora sta se strani izognili kaotičnemu scenariju ločitve brez dogovora, ki so se ga bali tako v Londonu kot v evropskih prestolnicah. Čeprav Velika Britanija že skoraj leto dni ni več članica EU, namreč doslej za ljudi in podjetja večjih sprememb ni bilo, saj je veljalo prehodno obdobje.

To bi lahko podaljšali, a britanska stran na to pod nobenim pogojem ni bila pripravljena. Strani sta dogovor o prihodnjih odnosih tako sklenili v rekordno kratkem času, na koncu pa je bilo največ težav pri dogovarjanju glede ribištva.

Pogajanja o sporazumu o prihodnjih odnosih so se začela 2. marca, potekala pa so tako v živo kot - zaradi pandemije novega koronavirusa - v obliki videokonferenc. Najbolj intenzivna so bila od oktobra do decembra. Na evropski strani jih je vodil Michel Barnier, na britanski pa David Frost.

Ker je bil dogovor dosežen tik pred iztekom roka, je zmanjkalo časa za običajno ratifikacijo sporazuma do konca leta. Evropski parlament bo tako o sporazumu odločal šele januarja, nakar bo sledila formalna potrditev v Svetu EU. Že danes naj bi sporazum potrdil britanski parlament, medtem ko parlamenti članic EU sporazuma ne bodo potrjevali.

Danes je predviden tudi uradni podpis sporazuma, ki bo v četrtek objavljen v uradnem listu EU, že naslednji dan, torej z začetkom leta 2021, pa bo začel začasno veljati, in sicer načeloma do 28. februarja 2021.

Dogovor na 1250 straneh naj bi omogočil prosto in pravično trgovanje, nanaša pa se tudi na številna druga področja, kot so investicije, konkurenčnost, državne pomoči, davčna transparentnost, promet, energetika, ribištvo, zaščita podatkov ter usklajevanje na področju socialne varnosti. Ne pokriva pa sodelovanja na področjih zunanje politike, obrambe in zunanje varnosti, saj se britanska stran s tem ni strinjala.

Osrednji del dogovora je prostotrgovinski sporazum, ki zagotavlja trgovanje z blagom, proizvedenim v EU oziroma Združenem kraljestvu, brez carin in kvot. Izdelki, ki jih bodo iz Velike Britanije izvažali v EU, pa bodo morali še naprej spoštovati zdravstvene in varnostne standarde unije.

Sporazum omogoča tudi nadaljnje sodelovanje Združenega kraljestva v programih EU v obdobju 2021-2027, kot je Obzorje Evropa. So se pa britanske oblasti odločile, da ne bodo več sodelovali v programu študijskih izmenjav Erasmus+, kar pomeni, da državljani EU ne bodo mogli na izmenjavo v Združeno kraljestvo, britanski pa ne v EU. Irska, ki je članica unije, je sicer napovedala, da bo financirala nadaljnje sodelovanje severnoirskih študentov v Erasmusu.

S 1. januarjem tudi ne bo več prostega pretoka oseb med EU in Združenim kraljestvom, kar bo zlasti vplivalo na tiste, ki bodo želeli na Otoku ostati dlje časa. Za kratkotrajna potovanja tudi v prihodnje ne bodo potrebni vizumi, bodo pa morali državljani EU od 1. oktobra 2021 pri sebi imeti potni list.

Čeprav sta se Bruselj in London s sklenitvijo dogovora izognila najhujšemu, je pričakovati določene težave oziroma zastoje na meji ter tudi večje stroške v poslovanju. Prav tako ne bo več medsebojnega priznavanja poklicnih kvalifikacij.

Določene težave utegnejo nastati tudi pri potovanjih. Med drugim pristojni ljudi opozarjajo, naj bodo pazljivi glede stroškov mobilnega gostovanja.

Sporazum sicer ne ureja trgovanja med EU in Severno Irsko, ki de facto ekonomsko ostaja del EU. Zanjo bodo v veljavi določila iz irskega protokola v ločitvenem sporazumu, katerega namen je preprečiti trdo mejo na irskem otoku po brexitu ter zavarovati irski mirovni proces.

Uradni London je bil po sklenitvi sporazuma zadovoljen. Britanski premier Boris Johnson je dejal, da je Združeno kraljestvo sklenilo največji trgovinski sporazum doslej ter poudaril, da so znova prevzeli nadzor nad svojo zakonodajo.

Dogovor so pozdravili tudi v EU, a brez evforije. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen verjame, da dogovor omogoča, da lahko brexit končno pustimo za sabo. Ključno pa se ji zdi, da je EU v času pogajanj ohranila enotnost.