STA novice / Ministrstvo v spremembe zakona o javnem naročanju

Kot je razvidno iz besedila osnutka predloga, ki ga je pripravilo ministrstvo, bi kot naročila male vrednosti opredelili tudi naročila v gradbeništvu do vrednosti 5,35 milijona evrov, kot znaša zgornja meja na ravni EU. Kot poudarjajo, gre namreč kljub vsemu za transparenten postopek, ki pa naročnikom omogoča tudi vključitev pogajanj. To lahko prispeva k večji gospodarnosti naročanja, pri tem pa ni tveganja za zmanjšano transparentnost, dodajajo.

Predlog na splošnem področju tudi nekoliko dviguje mejne vrednosti za njegovo uporabo, kar lahko po navedbah ministrstva prispeva k lokalnemu in regionalnemu spodbujanju gospodarstva ter potrošnji.

Z vidika transparentnosti predlog zakona uvaja rok, v katerem mora naročnik odgovoriti na zastavljeno vprašanje potencialnega ponudnika, objavo vse dokumentacije izključno na portalu javnih naročil in objavo vseh odločitev o oddaji javnih naročil - tudi tistih, ki se oddajo v postopkih s pogajanji brez predhodne objave (z izjemo nujnih postopkov).

V primeru javnih naročil, katerih ocenjena vrednost ne doseže evropskih pragov, bi lahko z zakonom dopustili določene izjeme. Tak pristop je po mnenju ministrstva primeren zlasti pri javnih naročilih oziroma naročnikih, ki zaradi svoje specifike težko zasledujejo cilje gospodarnosti ali druge strateške usmeritve, če morajo naročati v skladu z zakonom. Kot primerno za to področje ocenjujejo javno naročanje hrane oziroma živil, naročanje blaga za nadaljnjo prodajo (na primer lekarne) ali za protokolarne namene.

Zakon določa tudi pravila sporočanja pri evidenčnih naročilih zaradi zagotavljanja večje transparentnosti. Po sedaj veljavni ureditvi ima naročnik obveznost objave seznama naročil nad 10.000 evrov brez DDV. Ker pa zakon omogoča oddajo določenih sklopov tudi na način, da se zakon ne uporabi, pri čemer gre za vrednosti do 80.000 evrov na sklop, je smiselno opredeliti zahtevo po objavi statističnih podatkov tudi v teh primerih, česar zakon v tem trenutku ne določa.

Prav tako se z vidika transparentnosti predlaga objava seznamov evidenčnih naročil nad 10.000 evrov brez DDV zgolj na portalu javnih naročil in ne več tudi možnost objave na spletni strani naročnika.

Sprememba se obeta tudi pri izločanju ponudnikov z neporavnanimi obveznostmi. Trenutno veljavni zakon določa, da je treba v vseh primerih javnega naročanja izločiti ponudnike, ki nimajo poravnanih davkov in prispevkov, razen če je znesek neporavnanega davka 50 evrov ali manj. Pri večjih infrastrukturnih projektih se je ta zahteva po navedbah ministrstva izkazala kot izrazito nesorazmerna, če je moral naročnik pri nekaj milijonskem poslu izločiti najugodnejšega ponudnika, ki je imel na primer neplačanih davkov v višini 100 evrov - včasih zgolj zaradi knjigovodskih težav v manjših zneskih. Predlog tega zakona ureja področje tako, da omogoča odpravo nepravilnosti, kar je tudi sicer namen izključitvenih razlogov in popravnega mehanizma.

Ministrstvo predlaga tudi, da se zakonska določba uredi tako, da ponudba, katere cena ne bo krila vseh stroškov dela, ne more biti izbrana. Poleg tega predlaga razširjen nabor prekrškov, za katere je praksa pokazala, da so potrebni za ustreznejše ravnanje naročnikov in ponudnikov in večjo odgovornost na njihovi strani pri izvajanju postopkov oziroma pri izvajanju pogodb. Dodatno pa je treba urediti ustrezno pravno podlago za presojo sodišča, ko to odloča o stranski sankciji prepovedi sodelovanja v postopkih javnega naročanja.