STA novice / Brexit od referenduma do dogovora o prihodnjih odnosih (kronologija)

Leto 2016

23. junij - Britanci so na referendumu odločali o članstvu v povezavi in se tesno, z 51,9 odstotka glasov, odločili za izstop iz EU.

13. julij - Britanski premier David Cameron, ki je zagovarjal obstanek Velike Britanije v EU, je zaradi referendumskega izida odstopil. Nova premierka je postala Theresa May.

14. september - Evropska komisija je oblikovala delovno skupino za pripravo in vodenje pogajanj z Veliko Britanijo o njenem izstopu iz EU. Vodja skupine in glavni pogajalec Michel Barnier je položaj prevzel 1. oktobra.

Leto 2017

29. marec - Britanska vlada je v skladu s 50. členom lizbonske pogodbe objavila namero o izstopu Velike Britanije iz EU in s tem uradno sprožila dveletni postopek za izstop iz povezave, ki naj bi se zgodil 29. marca 2019.

8. junij - Konservativci britanske premierke Therese May so zmagali na predčasnih parlamentarnih volitvah, a izgubili absolutno večino v parlamentu.

19. junij - Začela so se pogajanja o brexitu, osredotočena na vprašanja pravic državljanov, finančne poravnave in meje na irskem otoku, ki so potekala v več krogih.

Leto 2018

13. november - Velika Britanija in EU sta uskladili osnutek dogovora o britanskem izstopu iz EU. Ta je predvidel začasno rešitev, s katero bi meja med Irsko in Veliko Britanijo ostala odprta, če London in Bruselj do konca leta 2020 ne bi dosegla novega trgovinskega dogovora.

22. november - Pogajalci EU in Združenega kraljestva so se dogovorili o osnutku politične izjave o prihodnjih odnosih.

25. november - Voditelji 27 članic EU so potrdili ločitveni sporazum z Združenim kraljestvom in politično izjavo o prihodnjih odnosih.

Leto 2019

15. januar - Spodnji dom britanskega parlamenta je zavrnil dogovor o brexitu, ki ga je z EU sklenila Mayeva. Glavna sporna točka je bilo t. i. irsko varovalo.

29. marec - Britanski poslanci so tretjič glasovali proti dogovoru z EU. Združeno kraljestvo tako ta dan ni zapustilo EU, kot je bilo načrtovano.

7. junij - Po hudem porazu konservativcev na evropskih volitvah je premierka Theresa May odstopila s položajev vodje stranke in britanskega premierja.

2. oktober - Novi premier Boris Johnson je predstavil nov predlog za pogajanja z EU, ki so ga v Bruslju sprejeli skeptično. Vnovič so stekla pogajanja med Brusljem in Londonom.

17. oktober - EU in Združeno kraljestvo sta dosegla dogovor o spremenjenem ločitvenem sporazumu in politični izjavi o prihodnjih odnosih.

19. oktober - Britanski poslanci so izglasovali dopolnilo, s katerim so preložili dokončno potrditev dogovora o brexitu do sprejetja potrebne zakonodaje. London je bil tako prisiljen EU zaprositi za že tretjo preložitev brexita.

29. oktober - EU je potrdila prožno preložitev brexita do 31. januarja 2020.

12. december - Na predčasnih parlamentarnih volitvah so konservativci osvojili absolutno večino.

Leto 2020

22. januar - Britanski parlament je dokončno potrdil predlog zakona o izstopnem sporazumu.

31. januar - Združeno kraljestvo je po treh preložitvah brexita vendarle izstopilo iz EU. Začelo se je 11-mesečno prehodno obdobje po brexitu, v katerem je Otok ostal del evropskega enotnega trga in carinske unije.

3. februar - Strani sta predstavili izhodišča za pogajanja o prihodnjih odnosih po brexitu. EU je Združenemu kraljestvu ponudila zelo ambiciozen trgovinski dogovor brez carin in kvot, a pod določenimi pogoji. Ključna sta zagotoviti enake konkurenčne pogoje in nadaljnji dostop do britanskih ribolovnih voda. London pa se je zavzel za prostotrgovinski sporazum, podoben tistemu med EU in Kanado.

2.-5. marec - Začela so se pogajanja o prihodnjih odnosih. Po koncu prvega kroga pogovorov sta strani sporočili, da je med njima veliko resnih razhajanj.

17. marec - Bruselj in London sta zaradi novega koronavirusa začasno prekinila pogajanja. Nadaljevala sta jih 20. 4.

12. junij - Velika Britanija je uradno zavrnila možnost podaljšanja prehodnega obdobja, za kar je imela čas do konca junija.

9. september - Britanska vlada je objavila predlog zakona o notranjem trgu, s katerim bi kršili sporazum o izstopu Združenega kraljestva iz EU. 29. 9. je spodnji dom britanskega parlamenta potrdil predlog zakona.

1. oktober - Evropska komisija je sprožila pravni postopek proti Združenemu kraljestvu, ker ni umaknilo spornih določil načrtovanega zakona.

9. november - Zgornji dom britanskega parlamenta je zavrnil sporne dele predloga zakona.

20. november - Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sporočila, da je bil v zadnjih dneh pogovorov narejen večji napredek. Še so bila odprta tri glavna vprašanja: upravljanje sporazuma, ribištvo in enaki konkurenčni pogoji.

7. december - V okviru skupnega odbora za nadzor nad izvajanjem izstopnega sporazuma z EU sta London in Bruselj dosegla načelni dogovor o vseh vprašanjih. Dogovorili so se, da bo Združeno kraljestvo iz predloga zakona o notranjem trgu umaknilo sporne člene, ki bi omogočili kršenje sporazuma.

9. december - Fizično srečanje predsednice komisije in britanskega premierja v Bruslju ni prineslo preboja v prizadevanjih za dogovor. Kot rok za odločitev o usodi pogajanj sta določila 13. 12.

10. december - Evropska komisija je objavila krizni načrt usmerjenih ukrepov za primer, da se EU in Združeno kraljestvo do konca leta ne uspeta dogovoriti o sporazumu.

13. december - Von der Leynova in Johnson sta po novem telefonskem pogovoru sklenila, da nadaljujejo pogajanja.

24. december - Pogajalci so dosegli dogovor o prihodnjih odnosih med stranema.