STA novice / V predlogu sedmega protikoronskega zakona tudi dopolnitve pri dodatkih za javni sektor

Do njega bodo upravičeni zaposleni iz te plačne skupine, ki so pri svojem delu nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oz. prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije. Dodatek bi jim pripadel za čas od 19. oktobra do preklica epidemije.

Kot so zapisali v obrazložitvi k predlogu zakona, v plačno skupino J sodijo tehnične službe, perice, šivilje, kuharji, transportni delavci, vzdrževalci, strežnice in kader v administraciji. Ti zaposleni v veliki meri pripomorejo k temu, da sistem deluje nemoteno in lahko zdravniki in medicinske sestre ter strokovno osebje v socialnem varstvu izvajajo oskrbo bolnikov in oskrbovancev, zato mora biti tudi ta skupina zaposlenih za svoje delo nagrajena.

Dodatek zanje je predviden v višini 30 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega. V enaki višini je sicer vlada s petim protikoronskim zakonom že določila dodatek za tiste zaposlene v mreži javne zdravstvene službe v zdravstvu in socialnovarstvenih zavodih, ki neposredno delajo z bolniki oz. uporabniki socialnovarstvenih storitev, pri katerih obstaja sum na okužbo oz. je ta potrjena. S predlogom sedmega protikoronskega zakona pa vlada zdaj širi krog upravičencev do dodatka za neposredno delo s pacienti oz. uporabniki, obolelimi s covidom-19.

Predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič je za STA dejala, da predlagane rešitve poskušajo odgovarjati tudi na njihove pripombe in pozive, a da način, kot je predlagan, ni domišljen in bo povzročil kup slabe volje, stanje pa bo še bolj kaotično.

Tako po njenih besedah recimo pozdravljajo, da se upravičenost do 30-odstotnega dodatka širi tudi na patronažno službo, torej zdravstveno varstvo bolnikov na domu in pomoč na domu, vendar pa opozarjajo, da se v tem primeru izplačilo dodatka predvideva izključno za delo s pacienti s potrjeno okužbo, ne pa tudi pri delu s tistimi, pri katerih obstaja sum na okužbo.

Če je dodatek priznan tistim, ki delajo v sivih conah, bi moralo enako veljati za patronažno sestro, ki na domu obišče pacienta, da mu da injekcijo, v času, ko ta na primer čaka na testiranje, je ponazorila s primerom. Podobno je po njenih besedah pri zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, kjer je dodatek predviden le za delo v rdečih conah.

Prav tako imajo v sindikatu nekaj pomislekov glede dodatka, kot je predviden za plačno skupino J. Ilešič Čujovičeva pojasnjuje, da so si v sindikatu prizadevali, da bi 30-odstotni dodatek priznali tudi zaposlenim, ki sodijo v plačno skupino J. Kot primer je izpostavila perice, ki v pralnicah perejo perilo okuženih bolnikov in bi morale dobiti dodatek zaradi velike izpostavljenosti tveganju za okužbo.

Zdaj predvideni dodatek za plačno skupino J, ki bo tudi iz naslova prekomernih obremenitev, pa bo na primer lahko pomenil, da bo računovodja, ki veliko dela od doma, dobil dodatek, medicinska sestra, ki dela v beli coni, kjer ni okuženih bolnikov, pa kljub velikim obremenitvah do dodatka ne bo upravičena. Zato bi po mnenju Ilešič Čujovičeve upravičenost do tega dodatka morali razširiti na celotno dejavnost, ne zgolj na plačno skupino J.

Predlog zakona sicer predvideva, da bodo do 30-odstotnega dodatka za neposredno delo s pacienti oz. uporabniki s covidom-19 upravičene tudi osebe, ki v javnih zavodih na področju zdravstva in socialnega varstva opravljajo delo prek zunanjih izvajalcev. Prav tako bodo do njega upravičeni tudi zaposleni na Uradu RS za oskrbo in integracijo migrantov, ki neposredno delajo v okolju s prosilci za mednarodno zaščito in vlagatelji namere, pri katerih obstaja sum na okužbo z novim koronavirusom oz. je ta potrjena.

Predlog sedmega protikoronskega zakona pa ureja tudi upravičenost do polnega nadomestila za bolniško odsotnost v primeru okužbe s koronavirusom pri zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu. Sredstva za kritje razlike do stoodstotnega nadomestila se bodo zagotovila iz sredstev državnega proračuna prek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Zaposleni bodo do polnega nadomestila upravičeni, "če je mogoče z veliko verjetnostjo izkazati", da je do okužbe prišlo v delovnem procesu na delovišču (na primer zaznan rizični stik ali delo v sivih in rdečih conah), in sicer kljub ustrezni uporabi osebne varovalne opreme, kar bo moral potrditi izvajalec "s pisno izjavo, dano pod materialno in kazensko odgovornostjo". V sindikatu zdravstva in socialnega varstva takšno rešitev ocenjujejo kot neustrezno.

Kot je napovedala njegova predsednica, bodo na poslanske skupine naslovili predloge dopolnil, za katera si želijo, da bi jih vnesli v zakon.