STA novice / Evropski parlament potrdil ključna dela finančnega svežnja EU (zbirno)

Evropski poslanci so potrdili 1074 milijard evrov vreden večletni finančni okvir Evropske unije, ki skupaj s skladom za okrevanje, vrednim 750 milijard, sestavlja sveženj za spoprijem Evrope s pandemijo.

V prihodnjem sedemletnem obdobju bo za deset izbranih programov EU, med drugim Obzorje Evropa, EU4Health in Erasmus+, namenjenih dodatnih 15 milijard evrov, kar je rezultat pogajalskih prizadevanj evropskih poslancev, so sporočili iz parlamenta.

Pogajalci Sveta EU in parlamenta so se v pogajanjih o svežnju strinjali, da stroški odplačila dolga iz sklada za okrevanje ne bi smeli bremeniti uveljavljenih naložbenih programov v večletnem finančnem okviru niti povzročiti veliko višjih prispevkov držav članic na podlagi bruto nacionalnega dohodka. Zato so pogajalci parlamenta pripravili časovnico za uvedbo novih virov lastnih sredstev v naslednjih sedmih letih.

Ta načrt je vključen v t. i. medinstitucionalni sporazum, ki je pravno zavezujoče besedilo, so pojasnili v Evropskem parlamentu. Med novimi lastnimi viri je vir na podlagi nerecikliranih plastičnih odpadkov, ki naj bi ga uvedli že prihodnje leto.

Že pred tem so danes evroposlanci potrdili tudi uredbo, ki omogoča zadržanje izplačil iz evropskega proračuna državam, kjer bodo ugotovljene kršitve vladavine prava. Hkrati unija zagotavlja zaščito končnim upravičencem pred posledicami tovrstnih neizplačil. Uredba se bo od 1. januarja 2021 uporabljala za vse sklade EU z deljenim upravljanjem.

Če bo Evropska komisija v kateri od članic ugotovila kršitev, bo Svetu EU predlagala sprožitev mehanizma proti vladi te države ter zmanjšanje ali zamrznitev plačil tej državi iz proračuna EU. Svet bo nato imel na voljo en mesec, v izjemnih primerih pa tri, da s kvalificirano večino glasuje o predlaganih ukrepih. Institucije bodo imele za izvedbo postopkov proti članici na voljo največ sedem do devet mesecev.

Nova zakonodaja se bo uporabljala tako ob neposredni zlorabi evropskih sredstev, kot so primeri korupcije ali goljufij, kot tudi za sistemske kršitve temeljnih vrednot, ki jih morajo spoštovati vse države članice, kadar te kršitve vplivajo ali bi lahko vplivale na upravljanje s sredstvi EU.

"Uspelo nam je. Zdaj je to del zakonodaje. Tega dejstva ne more spremeniti nobena enostranska izjava," je poudaril eden od poročevalcev parlamenta o tej temi Petri Sarvamaa ter s tem namignil na interpretativno izjavo voditeljev na vrhu, zaradi katere sta Madžarska in Poljska umaknili veto na sveženj.

Interpretativna izjava predvideva, da mehanizma vladavine prava ne bodo uporabljali, dokler sodišče EU ne bo odločilo o njegovi skladnosti s pogodbami EU. Sarvamaa je poudaril, da parlament pričakuje od Evropske komisije kot varuhinje pogodb, da bo s 1. januarjem prihodnje leto neodvisno začela uresničevati to zakonodajo.

To je več evropskih poslancev izpostavilo tudi v dopoldanski razpravi, nekateri pa so bili do mehanizma kritični.

"Vsak primer kršitve vladavine prava po 1. januarju 2021 bo obravnavan. Niti eden ne bo izgubljen," je parlamentarce skušala pomiriti predsednica Evropske komisije Ursula von der Leynova.

Evropski poslanci so sicer izrazili zadovoljstvo z dogovorom o večletnem proračunu EU, skladu za spoprijem Evrope s pandemijo ter podnebnimi cilji, doseženimi na nedavnem vrhu EU.

"Delali smo nepretrgoma. Pogajanja so bila intenzivna, a prevzeli smo odgovornost, premagali ovire in stopili skupaj v dobro Evrope," je v razpravi o sklepih vrha v Evropskem parlamentu poudaril predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Von der Leynova je v razpravi pozvala tudi k hkratnemu začetku cepljenja proti covidu-19 v vseh 27 članicah unije na isti dan. Spregovorila pa je še o pogajanjih o prihodnjih odnosih med EU in Združenim kraljestvom po brexitu. Evropska unija in Združeno kraljestvo sta v pogajanjih naredila odločilen napredek, je ocenila. "Ne morem vam reči, ali bomo dosegli dogovor ali ne, lahko pa vam sporočim, da obstaja pot do dogovora, čeprav ozka," je dejala.

V parlamentu v Bruslju so podelili tudi nagrado Saharov za svobodo misli, ki jo je letos prejela beloruska opozicija, zbrana v t. i. koordinacijskem svetu, za pogum in odločnost v boju proti režimu Aleksandra Lukašenka.

Vodja beloruske opozicije Svetlana Tihanovska je ob prevzemu nagrade opozorila, da v tem boju niso posamezniki, ampak da jih navdihuje na tisoče Belorusov, ki jim dajejo moč in upanje, ko se borijo za svobodo.

Poudarila je, da brez svobodne Belorusije tudi Evropska unija ni popolnoma svobodna. EU in svet je zaprosila za nadaljnjo podporo boju beloruskega naroda za demokratično in svobodno Belorusijo. "Zavezani smo zmagi in bomo zmagali," je zagotovila.

Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli, ki ji je predal nagrado, je v uvodnem nagovoru poudaril, da se EU zaveda, kaj se dogaja v Belorusiji in da vidi njihov pogum, trpljenje ljudi, nasilje ter prizadevanje in odločnost za vzpostavitev demokratične in svobodne države.