STA novice / Pri zakonu o demografskem skladu v DZ mnenja koalicije in opozicije razdeljena (dopolnjeno)

DZ ima danes pred sabo prvo obravnavo predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu. Finančni minister Andrej Šircelj je spomnil, da v Sloveniji pokojninska blagajna zbere 17 odstotkov manj sredstev letno, kolikor znašajo odhodki za pokojnine. Ta manjkajoča sredstva nadomesti državni proračun, v letu 2019 približno milijardo evrov. "Namen demografskega sklada je torej ... razbremenitev proračuna, da se s proračunom lahko izvajajo socialne, razvojne, investicijske in druge politike države," je podčrtal.

Vlada s predlogom zakona predlaga zagotovitev čim večjega premoženja sklada z lastniško in upravljavsko konsolidacijo kapitalskih naložb, akumulacijo premoženja sklada v višini 40 odstotkov dividend in 60 odstotkov kupnin, plačevanje 40 odstotkov dividend in 40 odstotkov morebitnih kupnin v pokojninsko blagajno, zagotavljanje sredstev za sofinanciranje ukrepov družinske politike v višini 10 odstotkov dividend in zagotavljanje sredstev za sofinanciranje politike za skrb za starejše v višini 10 odstotkov dividend.

Z lastniško upravljavsko koncentracijo večine kapitalskih naložb države bi se vzpostavil enoten, pregleden, varen in bolj učinkovit trdnosten sistem korporativnega upravljanja družb v lasti države, je poudaril Šircelj. Upravljanje teh bi temeljilo na strategiji upravljanja naložb sklada, ki naj bi jo na predlog vlade sprejel državni zbor. Družbe v lasti sklada bi imele predpisana merila za merjenje uspešnosti njihovega poslovanja, vlada obljublja tudi strokoven in uravnotežen nadzorni svet sklada.

Da je zakon o nacionalnem demografskem skladu primeren za nadaljnjo obravnavo, bodo glasovali v SDS. Marko Pogačnik iz te stranke je hkrati obljubil, da bodo v poslanski skupini SDS poslušali vse predloge in "da bomo tudi vse dobre predloge pri izboljšavi tega zakona tudi upoštevali". V NSi bodo zakon prav tako podprli, je dejal poslanec Jožef Horvat.

V SMC podpirajo "temeljni koncept predloga", je pojasnila Monika Gregorčič. Sklep, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, bodo zato podprli, a imajo obenem nekaj dodatnih predlogov, denimo iskanje dodatnih virov financiranja ter pritegnitev upravljalcev z mednarodnimi izkušnjami.

Po prepričanju DeSUS gre pri predlogu zakona po besedah Roberta Polnarja za kompromis med predlogi, ki so bili oblikovani v zadnjih letih, a so klavrno končali. "Ocenjujemo, da je smotrno politično delovanje ravno v iskanju in oblikovanju kompromisov, zato bomo predlog zakona večinsko podprli," je dejal. Podporo sta zakonu izrekla tudi predstavnika madžarske in italijanske manjšine.

V opozicijskih poslanskih skupinah pa predlogu zakona nasprotujejo. V imenu LMŠ je Andreja Zabret med drugim opozorila na sporen prenos ne le upravljanja, ampak tudi lastništva državnega premoženja na sklad. Da predlog "široko odpira vrata za politični nadzor nad državnim premoženjem", je menil tudi Vojko Starović iz SAB. Zakon ne bo dosegel učinka, ki bi si ga želeli v stranki SNS in ki bi si ga zaslužili upokojenci, je menil Dušan Šiško.

V imenu SD je Soniboj Knežak poudaril, da je oblikovanje demografskega sklada tema, pri kateri je nujen nacionalni konsenz. Vlada pa s sprejemanjem svojega predloga hiti, čeprav o njem ni bila opravljena javna razprava, niti ustrezen socialni dialog.

Predlagani demografski sklad ne bo izboljšal "klavrnega materialnega položaja sedanjih in bodočih upokojencev", je menil Primož Siter iz Levice. V prvi vrsti gre pri predlogu po njegovi oceni za politične težnje - centralizacijo nadzora nad lastništvom in upravljanjem 8,6 milijarde evrov državnega premoženja.

Zabretova je v razpravi podčrtala, da v demografski sklad "nikakor ne sodijo" dodatne politike, kot so gradnja vrtcev, domov za upokojence in stanovanja za mlade. Če bo vlada iz sklada sredstva namenjala za vse te politike, "nam ne bo ostalo za pokojnine praktično nič".

Miha Kordiš iz Levice je dejal, da "ne gre za sklad, ki bi smiselno in smotrno upravljal z državnim premoženjem ... ampak gre za korito." "Z načinom metodologije in predlaganim besedilom se ne strinja nihče, razen predlagateljev, torej vlade in trenutne koalicije," je dejal Edvard Paulič (LMŠ).

Koalicijski poslanci so predlog branili. "Zdaj opozicija ... je imela sedem let časa, da bi ta demografski sklad sama ustanovila, kot bi ga morala tudi po zakonu, pa ga ni," je bil kritičen Pogačnik. "Mislim, da je predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu korak v pravo smer. Ta rešitev ne bo v celoti rešila problema, ampak je to začetek," je menil Andrej Černigoj (NSi).

Državni sekretar na finančnem ministrstvu Peter Ješovnik je pritrdil, da demografski sklad ni edina rešitev, ki jo snuje vlada, ampak gre za enega od korakov pri urejanju pokojninskega sistema. Vlada "kategorično zavrača" obtožbe, da gre za razprodajo državnega premoženja, pa tudi, da gre za politizacijo.

O tem, ali je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, bo državni zbor glasoval v četrtek.