STA novice / V DZ znova predlog za razglasitev izrednih podnebnih razmer

Cilji resolucije so, da Slovenija po načelih mednarodne solidarnosti in sodelovanja stori vse, da prepreči globalno segrevanje, ki bi preseglo 1,5 stopinje Celzija, da v vseh sektorjih do leta 2030 zmanjša izpuste toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov glede na leto 1990 in da do leta 2050 doseže ogljično nevtralnost, je v današnji izjavi spomnil Židan.

DZ naj razglasi, da je Slovenija zaradi segrevanja ozračja, vpliva podnebnih sprememb na okolje, stanja biotske raznovrstnosti, zmanjšanja naravnih virov in poslabšanja življenjskih razmer v stanju izrednih podnebnih in okoljskih razmer. Bori naj se proti energetski revščini, za izhod iz izrednih podnebnih in okoljskih razmer pa naj država ukrepa na socialno pravičen način, s pravično porazdelitvijo bremen.

"Sprejem resolucije v DZ je deklarativno dejanje, ki pa omogoča in napotuje, da vsi operativni ukrepi, ki jih sprejemajo vlada ali lokalne skupnosti, morajo ravnati po načelih resolucije o podnebni in okoljski krizi," je izpostavil Židan.

Iz trenutnih razmer bi se po mnenju Edvarda Pauliča iz LMŠ morali naučiti, kako pomembno je pravočasno ukrepanje, upoštevanje stroke in posebej ustrezna komunikacija z javnostjo. "Če smo zamudili pri soočenju z epidemijo, si ne moremo privoščiti, da zamudimo pri soočenju s podnebno krizo," je dejal in dodal, da moramo "ukrepati tukaj in zdaj".

Časa za to imamo le še desetletje, je ocenila Nataša Sukič iz Levice. "To bi morali sprejeti že zdavnaj, poskus je bil pariški sporazum pred petimi leti. Cilji, postavljeni do leta 2050, niso enkrat v daljni prihodnosti," je opozorila in spomnila, da znanstveniki resno opozarjajo, da lahko pride do podnebnega zloma leta 2030.

Židan je spomnil na sobotni podnebni vrh, na katerem je generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres svetovne voditelje pozval, naj v svojih državah razglasijo izredne podnebne razmere. "Do sedaj je podnebno in okoljsko krizo razglasilo 33 držav, ki imajo več kot 800 milijonov prebivalcev," je dodal.

Andrej Rajh iz SAB pa je spomnil še na petkov dogovor članic EU o krepitvi cilja za zmanjšanje izpustov do leta 2030 s sedanjih 40 na najmanj 55 odstotkov glede na leto 1990. "Epidemija ne sme biti razlog, da se ti cilji ne bi izpolnili. Resolucijo pa razumemo v smeri, da se ti cilji dosežejo na področju prometa, energetike in gospodarstva," je povzel.

Podoben korak so poslanci SD, LMŠ in Levice ter vodji poslanskih skupin SAB in Desus naredili februarja, a je odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor predlog resolucije zavrnil. Takrat je okoljsko ministrstvo poudarilo, da so potrebni konkretni ukrepi, in dodalo, da je v pripravi več dokumentov na strateški, zakonski in programski ravni.

Minister Andrej Vizjak je nedavno dejal, da je priprava dolgoročne podnebne strategije do 2050 v zaključni fazi. Strategijo bo vlada obravnavala predvidoma v prvih mesecih prihodnjega leta, DZ pa naj bi jo sprejel do poletja. Ob tem je kot pomembno finančno orodje izpostavil sklad za podnebne spremembe.