STA novice / Voditelji članic EU okrepili evropsko podnebno ambicijo; za nevladnike premalo (zbirno)

"Evropa bo do leta 2030 izpuste zmanjšala za najmanj 55 odstotkov. Pot do podnebne nevtralnosti v letu 2050 je tako jasna," je zjutraj tvitnila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

"Današnji dogovor nas usmerja na jasno pot k podnebni nevtralnosti leta 2050. Daje gotovost vlagateljem, podjetjem, državljanom in oblastem," je dodala na poznejši novinarski konferenci.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je priznal, da ni bilo lahko doseči dogovora o tej temi, saj je bila komisija zelo ambiciozna. Krepitev cilja glede znižanja izpustov do leta 2030 in tudi cilj glede podnebne nevtralnosti do leta 2050 pomenita, da bo morala Evropa igrati vodilno vlogo, je dejal.

Razlog za neprespano noč evropskih voditeljev je bila sicer Poljska, ki je zaradi močne odvisnosti od premoga zahtevala trdna zagotovila glede finančne pomoči pri zelenem prehodu. Podrobnosti o tem, kako so jo voditelji prepričali, za zdaj niso znane.

Poljska je bila sicer decembra lani, ko so voditelji dosegli dogovor o cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050, edina članica, ki se ni mogla zavezati k uresničitvi tega cilja.

Po bruseljskih tolmačenjih je na cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 nato posredno pristala v okviru pogajanj o prihodnjem večletnem proračunu unije, vendar pa že vseskozi želi več denarja v okviru evropskega zelenega dogovora in tudi več podatkov o tem, kako bodo strožji podnebni cilji vplivali na gospodarstva posameznih držav.

Dogovor na vrhu EU so pozdravili na ministrstvu za okolje in prostor. "Cilj je realen in možen, če bomo v vseh sektorjih naredili maksimalne napore. Pričakovano bomo imeli največje izzive na sektorju prometa," je za STA dejal minister Andrej Vizjak.

"To je predvsem zaradi nekaterih specifik Slovenije, med najpomembnejšima to, da je Slovenija tranzitna država in da imamo razmeroma poceni pogonska goriva," je pojasnil. A cilji so po njegovem mnenju realni in možni, če bomo uspeli vzpostaviti družbeno soglasje o tem, da morajo biti vladne podnebne politike ob doseganju podnebnih ciljev hkrati odgovorne do vseh podsistemov.

"Podnebna politika je medresorska interdisciplinarna politika, ki združuje najmanj sektorje energetike, transporta, industrije, kmetijstva, gozdarstva. Te morajo stremeti k doseganju podnebnih ciljev, vendar to ni edini cilj. Hkrati morajo ostati konkurenčni in izpolnjevati svoje osnovne naloge, kot so ustvarjanje delovnih mest, bruto dodane vrednosti ter zagotavljanje trajnostnih in konkurenčnih virov. Odgovorna podnebna politika je torej bistveno več kot zgolj doseganje podnebnih ciljev," je menil.

Projektov v slovenskem gospodarstvu, ki težijo k nižjim emisijam, je po njegovih besedah veliko. "Hkrati je dolžnost vlade, da sprejme ukrepe, ki zasledujejo cilj brezogljičnosti. Nenazadnje smo pred mesecem dni podpisali koncesijsko pogodbo za gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, ki predstavlja preizkušen obnovljivi vir," je dejal.

V Sloveniji smo, kot je spomnil, v zaključni fazi priprave dolgoročne podnebne strategije do 2050. Strategijo bo vlada obravnavala predvidoma v prvih mesecih prihodnjega leta, DZ pa naj bi jo sprejel do poletja. Ob tem pa je kot pomembno finančno orodje izpostavil sklad za podnebne spremembe.

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je odločitev na ravni EU prav tako pozdravila in ocenila, da cilj 55 odstotkov temelji na znanstveni osnovi. "Evropa se ima za velikega igralca, ampak v resnici nismo," je spomnila. "Na račun bolj ambicioznih ciljev evropskih bi lahko dosegli nekaj več učinka, a Evropa se lahko odloči za 100 odstotkov in s tem poda čudovito sporočilo in dober signal, a roko na srce - potrebujemo Kitajsko in ZDA," je izpostavila.

Pri tem je Kajfež Bogatajeva ocenila, da Slovenija, če do 2030 ne bo ugasnila Termoelektrarne Šoštanj, podnebnega cilja v skladu z zavezami EU ne bo mogla doseči. Dobro novico pa po njenem predstavljajo milijardna sredstva za okrevanje po pandemiji covida-19, ki pa jih je treba usmeriti v podnebno politiko.

Manj navdušenja je bilo zaznati v nevladnem sektorju. Dogovor voditeljev članic EU po oceni okoljevarstvene organizacije Greenpeace razkriva nepripravljenost vlad, da sledijo znanosti in se spoprimejo z vzroki za izredne podnebne razmere. Andrej Gnezda iz Umanotere se je strinjal, da novi dogovor ni skladen z znanstvenimi dognanji in pariškim sporazumom. "Vprašanje, ali je to dosegljivo oz. realistično, ni pomembno, saj je to minimum, ki ga moramo doseči, če želimo preprečiti najhujše posledice podnebnih sprememb," je dejal.

Vodja programa podnebja v nevladni organizaciji Focus Barbara Kvac je za STA izpostavila, da lahko EU do leta 2030 emisije zmanjša za 65 odstotkov.