STA novice / ECB okrepila instrumente v boju proti posledicam pandemije (dopolnjeno)

Program PEPP bo po novem vreden 1850 milijard evrov, ECB ga bo izvajala vsaj do konca marca 2022, je banka objavila na spletni strani po seji sveta. Skladno z odločitvijo o podaljšanju trajanja programa je svet ECB podaljšal tudi obdobje, ko bo banka ponovno investirala glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, in sicer vsaj do konca leta 2023.

Banka je prilagodila tudi operacije dolgoročnega refinanciranja bank, v okviru katerih lahko bančne ustanove pridejo do ugodnih posojil. Med drugim je podaljšala obdobje, v katerem vladajo občutno ugodnejši pogoji, in sicer za 12 mesecev, do junija 2022. Prav tako je v drugi polovici prihodnjega leta napovedala tri dodatne operacije.

Svet ECB se je odločil tudi povečati skupno vsoto, ki si jo lahko pod ugodnimi pogoji izposodijo banke, in sicer s sedanjih 50 na 55 odstotkov upravičenih posojil. Da pa bi banke še naprej ohranjale sedanjo raven posojil, bodo novi pogoji izposojanja dostopni samo tistim, ki bodo dosegle novo ciljno raven.

Svet ECB je med ostalimi ukrepi napovedal tudi štiri dodatne izredne operacije dolgoročnejšega refinanciranja ob pandemiji in podaljšal veljavnost zrahljanih pravil glede zavarovanja terjatev, da bi lahko banke v celoti izkoristile dodatno likvidnost.

Obrestne mere medtem ostajajo nespremenjene na zgodovinsko nizkih ravneh - obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja bo ostala na 0,00 odstotka, obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita pa bosta še naprej pri 0,25 oziroma -0,50 odstotka. Tako bo, vsaj dokler se inflacijski obeti zanesljivo ne približajo ravni blizu dveh odstotkov.

Nadaljevali se bodo tudi neto nakupi v okviru rednega programa nakupov vrednostnih papirjev, in sicer na mesečni ravni 20 milijard evrov. Svet ECB še naprej pričakuje, da se bodo mesečni neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev izvajali tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer, in da se bodo končali, tik preden začne dvigovati ključne obrestne mere ECB.

Svet ECB namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, še naprej v celoti ponovno investirati, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bo začela dvigovati ključne obrestne mere ECB. Se bodo pa v skladu s prvotnimi načrti zaključil nakupi v okviru začasnega svežnja v višini 120 milijard evrov.

Ponudbo repo poslov Eurosistema za centralne banke in vse začasne linije valutnih zamenjav in repo poslov s centralnimi bankami zunaj evrskega območja bo ECB podaljšala do marca 2022.

Svet ECB je sklenil tudi, da se bodo redne operacije refinanciranja še naprej izvajale v obliki avkcij s fiksno obrestno mero in polno dodelitvijo po sedanjih pogojih in tako dolgo, kot bo potrebno.

Predsednica ECB Christine Lagarde je na popoldanski novinarski konferenci poudarila, da je bilo okrevanje evrskega gospodarstva v tretjem letošnjem četrtletju močnejše od pričakovanj. Nekaj spodbude dajejo tudi obeti cepiva proti covidu-19, a pandemija in z njo povezani omejevalni ukrepi trenutno občutno omejujejo gospodarsko dejavnost v državah z evrom. V zadnjem četrtletju je tako pričakovati krčenje evrskega bruto domačega proizvoda.

"Medtem ko se aktivnost v predelovalnem sektorju še naprej drži dobro, storitvene dejavnosti občutno omejujejo višje stopnje okužb in nove omejitve socialnih stikov ter mobilnosti," je povzela Lagardova. Tako napovedi strokovnjakov ECB nakazujejo na močnejši kratkoročni učinek pandemije na gospodarstvo od predhodnih napovedi.

Zelo nizko stopnjo inflacije je Lagardova označila za razočaranje. Razloge zanjo vidi v nekaterih specifičnih dejavnikih, kot so nizke cene energije in znižan davek na dodano vrednost v Nemčiji. Botrujejo pa ji tudi šibko povpraševanje, nižje plače in krepitev vrednosti evra.

Predsednica ECB je napovedala, da bo banka pozorna na vrednost skupne evropske valute. "Nimamo zastavljenega ciljnega deviznega tečaja, a jasno je, da devizni tečaj in zlasti povečanje vrednosti evra igrata pomembno vlogo in predstavljata negativen pritisk na cene. Zato bomo devizni tečaj ... v prihodnje zelo pozorno spremljali," je dejala.

Evro je v zadnjem času v primerjavi z dolarjem močno pridobil na vrednosti; trenutno se giblje okoli najvišje točke v zadnjih dveh letih in pol. Vlagatelji pričakujejo, da bo ameriški zelenec še naprej izgubljal na vrednosti, saj ZDA ohranjajo zelo sproščeno fiskalno in monetarno politiko.

Lagardova sicer ocenjuje, da bi lahko šele do konca leta 2021 dosegli zadostno kolektivno imunost na covid-19, da bi lahko gospodarstvo znova začelo delovati pod "bolj normalnimi" pogoji. Pozvala je tudi evropske vlade, naj pomagajo gospodarstvu z dodatno fiskalno podporo. Med drugim je po njenem nujno, da načrtovani evropski sklad za okrevanje po pandemiji čim prej postane operativen.