STA novice / Opozicija in novinarske organizacije ostro nad ukinitev financiranja javne službe STA, završalo tudi v koaliciji (zbirno)

Urad vlade za komuniciranje (Ukom) je v informaciji, ki jo je vlada sprejela dopisno, zapisal, da so za namen sklenitve pogodbe o opravljanju javne službe v letu 2021 direktorja STA Bojana Veselinoviča pozvali k predložitvi dokumentov, iz katerih bi lahko razbrali finančno poslovanje STA.

Trdijo, da jim Veselinovič tega ni poslal, zato Ukom ne more nadaljevati z izplačevanjem zahtevkov za plačilo nadomestila za opravljanje javne službe. Brez celovitega pregleda nad poslovanjem STA prav tako ne more ugotoviti, kaj pomeni "primerno financiranje" za celovito in nemoteno izvajanje javne službe, zato ne more skleniti pogodbe za financiranje javne službe STA v prihodnjem letu.

Direktor Ukoma Uroš Urbanija je za spletni portal Siol kot problematično izpostavil oglaševanje STA v posameznih medijih, kar se mu zdi sporna praksa, saj da gre za posredno financiranje komercialnih družb. Kot je dejal, STA "v nekaterih medijih ekstremno oglašuje, v drugih pa ne".

Vodstvo STA je Ukomove navedbe zavrnilo. Po njihovi presoji Ukom nima pravne podlage za prenehanje financiranja javne službe obveščanja, ki jo na podlagi letne pogodbe izvaja STA. STA namreč izpolnjuje vse obveznosti iz naslova pogodbe za opravljanje javne službe za leto 2020 in zakona o STA, navajajo.

Dopisi Ukoma so, kot dodajajo, zahtevali vrsto pojasnil, na kar je STA redno odgovarjala na način in v okvirih, ki jih predvidevata zakonodaja in letna pogodba. Pri tem poudarjajo, da je Ukom zahteval določene podatke, ki bi jih lahko le vlada glede na zakon o STA. Na STA poudarjajo, da bodo, dokler bodo lahko, kljub tej potezi nadaljevali s celovitim, ažurnim in nepristranskim poročanjem.

V politiki je ob tej novici završalo. V koalicijskih DeSUS in poslanski skupini SMC sicer zahtevajo umik vladnega sklepa. V DeSUS so prepričani, da STA v celoti izpolnjuje svoje poslanstvo ter da je predlog Ukoma v celoti nesprejemljiv.

Tudi v poslanski skupini SMC menijo, da je prekinitev financiranja STA nedopustna in da za to ni pravne podlage. Medtem pa je predsednik stranke Zdravko Počivalšek na Twitterju zapisal, da ima vlada kot ustanoviteljica in družbenica pravico zahtevati podatke o finančnem poslovanju agencij.

V NSi bodo od Ukoma zahtevali dodatna pojasnila. Vodje poslanskih skupin koalicije pa so se dogovorili, da bodo opravili pogovore o financiranju STA.

V opozicijskih LMŠ, Levici, SD in SAB je vladna odločitev naletela na ogorčenje. Enotni so v oceni, da gre za nedopusten napad na medijsko svobodo in nasploh na demokracijo v državi.

Po mnenju poslanke LMŠ Jerce Korče to pomeni na nek način ukinjanje STA. Koordinator Levice Luka Mesec ocenjuje, da se je s tem vlada odločila uničiti medijski prostor na čelu z osrednjo medijsko agencijo. Predsednica SD Tanja Fajon vidi to potezo vlade, "da ustavi, uniči, degradira STA in njen javni servis". Za Mašo Kociper (SAB) pa gre za že viden madžarski model, po katerem je treba najprej diskreditirati in narediti šibke tiste medije, ki delujejo v javnem interesu, nato pa okrepiti medije, ki zagovarjajo parcialne politične interese.

Kritično sta se odzvala tudi evropska poslanca iz Slovenije Irena Joveva (LMŠ/Renew) in Milan Brglez (S&D/SD). Ta je premierja Janeza Janšo in ministre v pismu pozval, naj naredijo vse, da se zagotovijo pogoji za nemoteno delovanje STA. Joveva pa je tvitnila, da so besede "sramotno, nizkotno, podlo, nedopustno in noro" premile za odziv na takšno odločitev vlade.

Kritični so v nekaterih zunajparlamentarnih strankah. V stranki Zeleni Slovenije menijo, da so "rokohitrski ukrepi, ki gredo v smeri ukinjanja četrte veje oblasti, neprimerni". Dobri državi se zdi nesprejemljivo "uničevanje uredniške strukture STA na podlagi ideoloških zamer".

V Alternativni akademiji ocenjujejo, da je očiten namen Janševe koalicije omejiti prosti pretok informacij in uničiti STA, ki je sicer bistvenega pomena za sam obstoj odprte javnosti.

Obsodbe se vrstijo tudi iz novinarskih vrst. V Društvu novinarjev Slovenije vladno odločitev razumejo kot neposreden napad na STA in kakovostno novinarstvo v Sloveniji. Po njihovi oceni je jasno, da "gre za še en poskus uničenja nacionalne tiskovne agencije, ki je eden od stebrov kakovostnega in nepristranskega poročanja, kar smo že videli v sosednji Madžarski".

V Sindikatu novinarjev Slovenije pa ocenjujejo, da gre za "očitno kršitev in brutalni poseg v uzakonjeno institucionalno, uredniško in finančno avtonomijo javnega informacijskega servisa". Po njihovem mnenju se s tem v dolgoročni perspektivi odreka državljanom pravico do korektnega in neodvisnega informiranja.

Po mnenju profesorja na ljubljanski fakulteti za družbene vede Marka Milosavljevića je sklep vlade o prenehanju financiranja STA šokanten, neprimeren in obenem zelo nevaren. Glede na razloge in način, kako je bil ta sklep sprejet, pa je po mnenju Milosavljevića verjetno lahko tudi nezakonit. Če je eden od razlogov za ukinitev financiranja agencije v tem, da Ukomu ni všeč glasbeni intervju, potem je po Milosavljevićevih besedah jasno, da gre "za arbitrarno in totalitarno odločitev".

Nasploh pa ocenjuje, da STA s svojim delom izpolnjuje zakonsko predpisane obveznosti. Agencija po njegovem mnenju "absolutno veliko" prispeva v medijski prostor. In verjetno si nihče ni predstavljal, da bo nekdo, ki bi v osnovi moral skrbeti za javni interes in obveščenost javnosti, kot je v tem primeru vlada, deloval tako "uničujoče", da bi ukinil njeno financiranje.

Pravni strokovnjak Andraž Teršek pa trdi, da Ukom nima pooblastil oz. možnosti, da "sprejme oblastno odločitev o odtegnitvi financ STA, o finančnem onemogočenju STA". "Je pa v ustavi člen, celo več členov, zaradi katerih tega ne sme," je zapisal na svoji spletni strani.