STA novice / Koritnik koaliciji poslal predlog sprememb meja volilnih okrajev, partnerji za zdaj neenotni (dopolnjeno)

S predlogom novele zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor ministrstvo predlaga spremembe, ki zadevajo 16 volilnih okrajev.

Predlog so s koalicijskimi strankami usklajevali dalj časa, na podlagi manjših pripomb glede imen volilnih okrajev pa so v ponedeljek oz. danes tekom dneva po Koritnikovih navedbah oblikovali končen predlog, ki ga bodo koalicijski poslanci prejeli danes. Dogovorjeni so namreč, da bo predlog sprememb volilne zakonodaje v parlamentarni postopek vložen kot poslanski zakon.

Kot je minister pojasnil na današnji novinarski konferenci, so pri pripravi predloga izhajali iz veljavne ureditve in jo spremenili v delu, za katerega je ustavno sodišče odločilo, da ne ustreza več merilom za oblikovanje volilnih okrajev. To so približno enako število prebivalcev, geografska zaokroženost in skupne kulturne ter druge značilnosti. "Verjamem, da smo s tem zadostili odločbi ustavnega sodišča," je dejal. Odstopanje med najmanjšim in največjim volilnim okrajem je zdaj 1:2,7. Po obstoječi ureditvi pa je to razmerje 1:3,7.

"Upoštevali smo vsa določila, ki jih v odločbi navaja ustavno sodišče," je poudaril minister. "Je pa res, da je odločba napisana precej ohlapno, brez jasnih navodil, kaj je treba pri trenutni ureditvi popraviti, kaj je v neskladju z ustavo," je dodal. "Dejstvo je, da so se v odločitvah ustavnega sodišča pojavljala različna razmerja, je povedal in dodal, da je bilo izrecno omenjeno razmerje 1:3.

Po Koritnikovih besedah je delo ministrstva za zdaj glede tega končano, bodo pa še na voljo za morebitne tehnične popravke, če bo to potrebno med obravnavo v DZ.

Kot kaže, predlog koalicijsko še ni povsem usklajen in tudi še ni povsem jasno, katere stranke in kdaj ga bodo vložile v parlamentarni postopek. Predlog zakona pa že zdaj podpirajo v SDS in DeSUS, ki ga bosta po pričakovanjih tudi vložili v DZ.

Poslanec SDS Branko Grims je v današnji izjavi ocenil, da zakon, ki ga je pripravilo ministrstvo, ustreza ustavnim merilom glede sorazmerji, velikosti ter upoštevanja zgodovinskih in drugi povezav. "Glede na to, da za ukinitev volilnih okrajev, ni zadostnega števila glasov, se bo treba soočiti s spremembo meja," je povedal v DZ. Prepričan je, da bodo za spremembo volilnih okrajev zbrali dovolj glasov in bo zakon sprejet pravočasno.

Poudaril je, da bo treba postopek izvesti čim hitreje in bo verjetno potrebna kakšna izredna seja.

Na očitke, da s tem predlogom preračunavajo, kako bi bili posamezniki najlažje izvoljeni, je odgovoril, da je to filozofsko vprašanje. "Verjetno bi bila ukinitev volilnih okrajev za izvolitev marsikoga celo boljša rešitev. Je pa seveda vprašanje, kaj bi bilo to za Slovenijo. Treba je izhajati iz tega, kar je dobro za Slovenijo," je poudaril Grims.

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je v izjavi v DZ pojasnil, da so podporo tej rešitvi sprejeli na organih stranke. Po njegovih ocenah bodo sopodpisniki predloga zakona. Na predlog, ki ga je pripravilo ministrstvo, imajo v DeSUS eno pripombo, sicer pa se jim zdi predlog sprejemljiv. Pomisleke ima poslanec Ivan Hršak, ki je izvoljen v Hrastniku. Ta okraj je namreč eden manjših in bi se po predlogu ministrstva spremenil. Tako je vprašanje, ali bo poslanec podprl predlog.

Na vprašanje o očitkih glede preračunljivosti pri podpori tej rešitvi je Jurša odvrnil, da se mu zdi, da podporniku ukinitve volilih okrajev bolj razmišljajo o tem. "Predvsem so to stranke, ki nimajo svoje mreže. Na osem volilnih enot bi postavile enega znanega Slovenca in na tak načine dobile poslance," je povedal in dodal, da ima DeSUS drugo kadrovsko politiko.

SMC in NSi pa sta naklonjeni ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi prednostnega glasu ter bosta najprej tudi podprli ta predlog zakona. V parlamentarni postopek ga je nedavno ponovno vložilo 37 opozicijskih poslancev. Marca je bil tak predlog neuspešen, saj ni prejel potrebnih 60 poslanskih glasov.

Tudi v primeru neuspeha tega zakona pa je pričakovati prizadevanje SMC in NSi za uresničitev ustavne odločbe. Tako so v SMC danes ponovno napovedali, da si bodo v vsakem primeru za to prizadevali. Usklajevanja o predlogu za spremembo meja volilnih okrajev sicer po njihovih navedbah še vedno potekajo. Dodatne pripombe bo poslanska skupina posredovala danes. Prav tako se še niso odločili, ali bodo sopodpisniki predloga zakona, so pojasnili za STA.

Poslanec NSi Blaž Pavlin je danes v izjavi v DZ povedal, da bodo tudi to pot v skladu s sklepom izvršilnega odbora podprli ukinitev volilnih okrajev. Tako do trenutka, ko bo znano glasovanje o tem predlogu, ne bodo sopodpisniki predloga zakona za spremembe meja volilnih okrajev, ki ga je pripravilo ministrstvo. Ta predlog po Pavlinovih ocenah tudi ni tehnično zrel.

Če bo predlog glede ukinitve volilnih okrajev neuspešen, pa bodo o tem, ali podprejo predlog sprememb meja volilnih okrajev, odločali organi stranke, je pojasnil Pavlin. Spomnil je tudi, da v koalicijskem sporazumu ni zaveze, da bi tak zakon podprli.

LMŠ, Levica, SD in SAB so se danes ponovno zavzele za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo prednostnega glasu. Po njihovem mnenju bi le s tem zagotovili večji vpliv volivcev na izvolitev poslancev. Večinoma ocenjujejo, da gre pri predlogu ministrstva za kozmetične popravke, s katerimi verjetno ne bi izpolnili ustavne odločbe.

Vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper je povedala, da so že preverjali podporo in se pomikajo proti zahtevani večini. Ali bodo zbrali 60 glasov, pa po njenem mnenju ne bodo vedeli do glasovanja.

V SD so bili v preteklosti naklonjeni tudi spremembam meja volilnih okrajev. Če predlog opozicije ne bo uspešen, se bodo pogovorili o predlogu ministrstva.