STA novice / V tretjem četrtletju več kot 12-odstotni odboj v gospodarski rasti (zbirno)

Bruto domači proizvod (BDP) je po 2,4-odstotnem padcu v prvem četrtletju v drugem četrtletju upadel za 13 odstotkov. Po desezoniranih podatkih je v četrtletni primerjavi v prvem trimesečju padel za 4,7 odstotka in v drugem za 9,8 odstotka, v letni primerjavi pa v prvem četrtletju za 3,5 odstotka in v drugem za 12,9 odstotka.

Odboj v gospodarski rasti je bil ob sprostitvi protikoronskih ukrepov v tretjem četrtletju pričakovano močan in primerljiv s tistim v evrskem območju, kjer je bil v povprečju 11,6-odstoten, so zapisali v Banki Slovenije. V Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so dodali, da je slovenski realni BDP v tretjem četrtletju okreval bolj, kot so pričakovali. Podatki so pozitivno presenetili tudi analitike Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

V vseh treh institucijah pa so opozorili, da v zadnjem delu leta ponovno pričakujejo upad gospodarske rasti. Umar bo v naslednjih dveh tednih ocenil uresničevanje jesenske napovedi in bo pred koncem leta, če bo treba, pripravil zimsko napoved. V GZS za zadnje četrtletje napovedujejo padec BDP na medletni ravni pri 7,5 odstotka.

Po ugotovitvah statističnega urada se je v tretjem četrtletju izvoz v letni primerjavi zmanjšal za 9,5 odstotka. Izvoz blaga je padel za 4,6 odstotka, izvoz storitev za 25,8 odstotka. Uvoz se je zmanjšal za 13,1 odstotka. Uvoz blaga je zdrsnil za 11,2 odstotka, uvoz storitev za 22,4 odstotka. Med storitvami se je tako pri izvozu kot pri uvozu najbolj zmanjšal obseg potovanj.

Domače trošenje se je v tretjem četrtletju zmanjšalo za pet odstotkov, od tega se je končno trošenje zmanjšalo za 0,3 odstotka, bruto investicije pa za skoraj petino oz. za 19,6 odstotka. Na izrazit upad bruto investicij so vplivale spremembe zalog oz. njihovo zmanjšanje.

V okviru končnega trošenja se je zmanjšalo le končno trošenje gospodinjstev, in sicer za 0,9 odstotka. Zmanjšanje je bilo manj izrazito kot v prvih dveh četrtletjih letošnjega leta. V prvem četrtletju je bilo zmanjšanje namreč 6,3-odstotno, v drugem četrtletju pa 17,4-odstotno.

Končna potrošnja gospodinjstev na domačem trgu se je zmanjšala za šest odstotkov. K znižanju je največ prispevalo zmanjšanje izdatkov za storitve in gorivo. Izrazitejše zmanjšanje končne potrošnje je ublažilo predvsem povečanje izdatkov za trajne dobrine, ki so bili večji za 4,3 odstotka. Končno trošenje države se je povečalo za 1,4 odstotka.

Bruto investicije v osnovna sredstva so se v tretjem četrtletju zmanjšale za 1,8 odstotka. Na zmanjšanje je vplivalo zmanjšanje investiranja v stroje in opremo, tako v transportno opremo kot v druge stroje in opremo, medtem ko se je investiranje v gradbene objekte zvišalo za 2,7 odstotka, je navedel statistični urad.

Po mnenju GZS je bilo za tretje četrtletje ključno hitro in močno okrevanje domačega povpraševanja, ki je izviralo iz zapoznele rasti potrošnje prebivalstva kot tudi koriščenja turističnih bonov.

V Umarju so povzeli, da sta se medletna padca izvoza in uvoza zmanjšala zaradi oživljanja aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah. Storitvene dejavnosti, povezane z domačo potrošnjo in turizmom, so povečale obseg aktivnosti, vendar so zaradi ohranitve določenih omejitvenih ukrepov in močnega upada prihoda tujih turistov okrevale počasneje.

Razlike v okrevanju dejavnosti so bile po navedbah Banke Slovenije velike, kar je bilo značilno za evrske države. Razmere so bile ugodne v gradbeništvu, kar poleg okrepljene gradnje stanovanjskih stavb povezujejo z večjo investicijsko aktivnostjo države v obliki gradenj inženirskih objektov.

Z normalizacijo razmer v dobavnih verigah in okrepljenim tujim povpraševanjem so se po njihovih navedbah razmere precej izboljšale tudi v industriji. Med pomembnejšimi dejavnostmi so se z globokim padcem soočali le še v proizvodnji kovin. Zaradi odboja domače zasebne potrošnje so realni prihodki v trgovini presegli lansko raven.

Po pričakovanjih so pogoji poslovanja ostali najzahtevnejši v storitvenih dejavnostih, ki so vezane na socialne stike in mednarodni turizem. V Banki Slovenije ocenjujejo, da v tem segmentu gospodarstva, ki ga je kriza najbolj prizadela, obstaja velika verjetnost dolgotrajnejše krize.

K padcu dodane vrednosti so zaradi počasnejšega okrevanja po ugotovitvah Umarja največ prispevale storitve, zlasti skupina gostinstva, trgovine in prometa. Razmere so se izboljšale, v gostinstvu je k temu prispevala večja usmeritev počitnic in izletov na domači trg, v trgovini pa predvsem realizacija dela odloženih nakupov iz drugega četrtletja.

Najpočasneje so okrevale razvedrilne, športne, rekreacijske in osebne storitve, kjer je dodana vrednost najbolj zaostajala za lansko ravnjo zaradi ohranitve določenih omejitvenih ukrepov, so ocenili. Dodana vrednost v gradbeništvu pa je bila po drugi strani medletno pozitivna, hitro pa so okrevale izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti.

Skupna zaposlenost je v tretjem četrtletju znašala 1.034.564 oseb, kar je 1,8 odstotka manj kot v tretjem četrtletju lani. K izboljšanju razmer na trgu dela je ob okrevanju gospodarske aktivnosti po mnenju Umarja ključno prispevalo podaljšanje vladnih interventnih ukrepov za ohranjanje delovnih mest.

"Z interventnimi ukrepi smo uspeli obvarovati številna delovna mesta, še pomembneje pa je, da smo z odgovornim ravnanjem v pogonu ohranili industrijo, sicer bi bila kriza lahko še izrazitejša," so ocenili na gospodarskem ministrstvu. Dodali so, da želijo izkoristiti priložnosti ob krajšanju globalnih verig vrednosti. Cilj je pritegniti investicije z višjo dodano vrednostjo ter zagotoviti kakovostna delovna mesta.