STA novice / DZ začel proračunsko razpravo; opozicija pogreša investicije v zdravstvo (zbirno)

"Z robustnim pristopom k obvladovanju ekonomskih in socialnih posledic epidemije bomo nadaljevali tudi v naslednjih dveh letih," je poudaril Janša. Napovedal je rast obsega investicij, pri čemer bodo pomembno vlogo igrala evropska sredstva.

Za leto 2021 vlada predlaga povečanje proračunske porabe za približno tri milijarde evrov na 13,47 milijarde evrov, prihodkov pa pričakuje 10,72 milijarde evrov. Leta 2022 naj bi se v proračun steklo 11,01 milijarde evrov, odhodki pa so določeni v višini 12,60 milijarde evrov.

Šircelj pričakuje, da se bo okrevanje zaradi drugega vala epidemije začelo pozneje, kot je sprva predvidela vlada, a primanjkljaj naj bi se postopno zniževal - z letošnjih 4,2 milijarde evrov naj bi se prihodnje leto znižal na 2,7 milijarde evrov in leto pozneje na 1,6 milijarde evrov.

"Ob padcu potrošnje prebivalstva v letu 2020 smo povečali potrošnjo države," je dejal finančni minister. To se odraža v velikih investicijah države. Predloga proračunov za prihodnji dve leti sta torej investicijska in na drugi strani skrbita za blaginjo ljudi, je zatrdil.

Izpostavil je, da bodo za investicije vsako od prihodnjih dveh let namenili po približno dve milijardi evrov. "Toliko Slovenija do zdaj še ni investirala," je dejal in izrazil pričakovanje, da bodo pri naložbah aktivne tudi občine.

Investicije so načrtovane na področju prometne infrastrukture, a tudi v zdravstvo, domove za starejše in drugam, je povedal. Veliko jih je po njegovih besedah mogoče opraviti tudi prek reform, denimo zdravstvenega sistema, pokojninskega sistema ali dolgotrajne oskrbe.

Za financiranje odhodkov, povezanih s preprečevanjem širjenja novega koronavirusa in zdravljenjem ljudi, je Slovenija povečala zadolževanje, a tako Janša kot Šircelj sta poudarila, da dolg države ostaja pod povprečjem EU. Delež dolga v BDP se bo z letošnjih 82,4 odstotka do leta 2022 znižal na nekaj nad 79 odstotkov.

Ker ostajajo razmere negotove, je vlada predvidela tudi dovolj veliko proračunsko rezervo. S tem bo mogoče vsaj delno ublažiti posledice krize in padec BDP, je prepričan Šircelj. "Največ pa k ublažitvi posledic in hitremu okrevanju prispevamo sami kot posamezniki z odgovornim obnašanjem in solidarnostjo," je dodal.

V opoziciji s predstavljenim niso zadovoljni in predlagajo številne prerazporeditve. Želijo si predvsem več denarja za naložbe v zdravstvo. Soočamo se z zdravstveno epidemijo, sredstev za investicije v zdravstvo pa ni, je opozorila Violeta Tomič (Levica).

Miha Kordiš (Levica) pa je trditvam, da gre za investicijski proračun, oporekal z besedami: "Nimamo opravka z resnim investicijskim proračunom. Razen seveda, če si neko orožarsko podjetje. Potem je ta proračun zate zelo investicijski."

V opoziciji opozarjajo tudi na predvideno visoko zadolževanje, ki se jim zaradi epidemije sicer zdi razumljivo, a denar bo treba nekoč vrniti. "Če izposojenih sredstev danes ne bomo pametno izkoristili, nam bodo čez leto, dve, tri lahko veliko breme," je dejal Matjaž Han (SD).

"Zavedati se moramo, da bo vsa ta sredstva treba nekoč vrniti, ter da danes z rekordnim zadolževanjem obremenjujemo naslednje generacije," je opozoril tudi Marko Bandelli (SAB). Vlado je pozval, naj razpoložljivi denar porabi preudarno, učinkovito in predvsem za razvoj, ki bo spodbudil oslabljeno gospodarsko aktivnost in potrošnjo prebivalstva.

Poslancem Levice se zadolževanje ne zdi problematično. Ob razrahljanih fiskalnih pravilih zaradi epidemije in trenutnih nizkih obrestnih merah bi morala vlada izkoristiti priložnost ter zagnati investicije, ki so bile zadnja leta zapostavljene, je dejal Luka Mesec.

V danih razmerah druge alternative za zagotovitev ustrezne ravni socialne varnosti in gospodarsko okrevanje pravzaprav ni, je na očitke o visokem zadolževanju odgovorila Monika Gregorčič (SMC). Marko Pogačnik (SDS) pa je zagotovil, da se v predlogih obe proračunov zagotavljajo bistveno višja sredstva za najbolj ranljiva področja. Med temi je naštel gospodarstvo, socialo in zdravstvo.

Koalicija si je po besedah Jožefa Horvata (NSi) zadala nalogo, da morajo proračunski dokumenti kljub vsemu izražati optimizem. "Okrevanje in odpornost gospodarstva sta ključni vodili pri pripravi proračunov ter ekonomskih politik za naslednji dve leti," je dejal. Spomnil je, da bo imela Slovenija v naslednjih letih na voljo dodatna evropska sredstva, ki jih lahko izkoristi za obvladovanje epidemije in okrevanje gospodarstva.

V opoziciji sicer menijo, da se na denar iz EU ne bi smeli preveč zanašati. Vlada želi velik del trošenja financirati iz evropskih virov, je dejal Han. Vendar pa je dostopnost tega denarja odvisna tudi od naše pozicije v EU, na katero pa imajo vladne odločitve in dejanja velik vpliv, je opozoril.

O proračunskih dokumentih, med katerimi sta poleg predloga obeh proračunov še predlog zakona o njunem izvrševanju ter predlog odloka o zgornji meji porabe javnih blagajn do leta 2022, bodo poslanci razpravljali še v sredo, ko je predvideno tudi glasovanje.