STA novice / Zaradi cen pri odpadkih negativno mnenje računskega sodišča Ceropu in 27 pomurskim občinam

Cerop po ugotovitvah računskega sodišča ni ravnal v skladu z določbami, zato so nepravilnosti v nekaterih primerih privedle do netransparentnega zaračunavanja storitev in zaračunavanja neupravičenih stroškov. Pri oblikovanju cen Cerop ni upošteval skoraj 900.000 evrov prihodkov posebnih storitev, ki bi morali znižati cene storitev, poleg tega ni posloval v skladu z računovodskimi standardi in ni delil stroškov na javni in tržni del.

Direktor Ceropa Franc Cipot je ob tem za STA povedal, da so računskemu sodišču poskušali pojasniti nekatere očitke "o stvareh, ki so bile med poslovanjem malo nerodne". Negativno mnenje po njegovi oceni navaja veliko tehničnih pomanjkljivosti, ki na koncu niso vplivale na poslovanje podjetja in izvajanje dejavnosti Ceropa ter ceno javne službe.

Vsem 27 pomurskim občinam je računsko sodišče izreklo negativno mnenje, ker niso ravnale v skladu z določbami uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev na tem področju. Svet ustanoviteljic Ceropa je med drugim potrdil spremembo cene storitev na podlagi elaborata, ki ni vseboval vseh obveznih sestavin. Pri izračunu najemnine za infrastrukturo Ceropa kot prihodek občin ustanoviteljic ni bila upoštevana predpisana metoda izračuna stroškov amortizacije, zato je bila najemnina Ceropu obračunana prenizko v skupni vrednosti slabih 114.000 evrov, ugotavlja revizijsko poročilo.

Poleg tega svet ustanoviteljic ni odločal o določenih zadevah iz njegove pristojnosti, občine niso zagotovile, da bi Cerop pravočasno poravnavalo najemnino za infrastrukturo, temveč so dopustile, da je javno podjetje dobrih 150.000 evrov porabilo za naložbo v premoženje, ki ni v lasti občin ustanoviteljic.

Cerop je bil pri izvajanju dejavnosti neučinkovit, saj v nobenem od obravnavanih let pretežnega dela svojih prihodkov ni dosegel z izvajanjem dejavnosti za izpolnitev nalog, ki so mu jih podelile občine ustanoviteljice. Obstoj hčerinske družbe Ograček, raziskave, razvoj, trgovina predstavlja tveganje za zmanjšanje prihodkov Ceropa iz posebnih storitev, ki bi morali zmanjševati cene javne službe, saj je bila ustanovljena za trženje proizvodov in storitev, ki so del dejavnosti podjetja, dobički od teh dejavnosti pa se ne vodijo v njegovih poslovnih knjigah.

Cerop se za naložbo v Medgeneracijsko središče Murska Sobota v vrednosti več kot 3,8 milijona evrov brez DDV, ki je predstavljala več kot 60 odstotkov vseh vlaganj od leta 2015 do leta 2018 in je namenjena pretežno tržnim dejavnostim, ni odločil na podlagi analiz, ki bi pokazale ekonomsko upravičenost, niti ni izdelal ustreznega načrta financiranja. S to naložbo je imel za slabih 48 odstotkov več stroškov od predvidenih, do konca leta 2018 pa ni dosegla predvidenih prihodkov.

Občine pa so bile po mnenju računskega sodišča neučinkovite, ker so omogočile naštete nepravilnosti, predvsem pa niso učinkovito nadzirale oblikovanja cen javne službe. Način odločanja je tudi omogočal samostojno odločanje štirim občinam z največjim deležem glasov. Skupno imajo štiri največje pomurske občine slabih 54 odstotkov poslovnega deleža.

Na sejah skupščine so sodelovali župani, kar je v nasprotju s predpisi, ureditev odločanja na skupščini pa ni omogočila ustreznega varstva interesov družbe in interesov večine občin ustanoviteljic z manjšinskim deležem glasov, med drugim še ugotavlja računsko sodišče. Za odpravo razkritih nepravilnosti in neučinkovitosti je od Ceropa in ustanoviteljic zahtevalo predložitev odzivnega poročila, občinam ustanoviteljicam pa je podalo tudi priporočilo za učinkovitejše upravljanje Ceropa.

Cipot ob tem dodaja, da se računsko sodišče ni posebej ukvarjalo z dejstvom, da podjetje pri ravnanju z odpadki dosega izjemno dobre rezultate, saj že vrsto let sodi v vrh izvajalcev javne službe obdelave in odlaganja v Sloveniji in je prvo po ekonomskih kazalnikih poslovanja v tej dejavnosti.

"Navedenemu ne morem oporekati, pomanjkljivosti smo v glavnem že odpravili, vlaganje v medgeneracijsko središče pa je nadgradnje infrastrukture ravnanja z odpadki, saj je ena od prednostnih nalog ponovna uporaba odpadkov," pojasnjuje Cipot. Po njegovih besedah je bila naložba ekonomsko popolnoma upravičena, računsko sodišče pa da je izhajalo iz tega, da to ni primarna dejavnost podjetja, čeprav je to prihodnost pri obdelavi odpadkov.

Bo pa Cerop, še pravi Cipot, v odzivnem poročilu proučil, kaj bi pomenilo, če bi odpadke zbiral sam. Cerop je namreč edini v Sloveniji, ki kot regijski center odpadke predeluje, vendar pa jih ne zbira.

Računsko sodišče je revidiralo omenjeno poslovanje Ceropa in občin v letih 2017 in 2018, učinkovitost Ceropa pri izvajanju dejavnosti in 27 občin ustanoviteljic pri upravljanju in nadzoru pa od leta 2015 do leta 2018.