STA novice / SOS za okolje: Ministrstvo še preučuje pripombe na osnutek uredbe o sežigalnicah (tema)

Na ministrstvu za okolje in prostor so namreč v sklopu javne in medresorske obravnave prejeli številne pripombe in predloge na osnutek uredbe. Trenutno poteka analiza teh pripomb, do katerih se bodo opredelili ter utemeljene tudi vključili v končni predlog.

Sprejetje uredbe so sicer načrtovali do konca leta, a je to odvisno od morebitne ponovne razprave. Na ministrstvu se namreč glede na naravo in obseg sprememb ter dopolnitev osnutka odločajo o tem, da bi ga poslali v ponovno javno in medresorsko razpravo.

Kot je že večkrat poudaril okoljski minister Andrej Vizjak, mora Slovenija tudi na področju ravnanja s komunalnimi odpadki postati samozadostna in sama poskrbeti za tiste odpadke, ki niso primerni za ponovno uporabo.

Vizjak razume, da je za številne gospodarske subjekte privlačnejši sosežig. Temu ne nasprotuje, če zanj veljajo enako zahtevni standardi emisij v okolje, kot veljajo za sežig, a je to odvisno od tega, kaj v obstoječih objektih v osnovi kurijo.

"Če gre za lignit ali kaj podobnega, so ti parametri težje dosegljivi, če gre za kakšne druge osnovne energente, pa je to lažje doseči," je pred časom ob obisku Kidričevega dejal minister. Kot je dodal, jih cementarne po njegovih podatkih že lahko dosegajo, a morajo biti parametri sosežiga v celoti na ravni parametrov sežiga.

Kot je še pojasnil, predlog uredbe med drugim predvideva, da bi lahko enemu ali več podjetjem podelili koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe, pri čemer je sam naklonjen regionalnemu pristopu, torej da regije poskrbijo za odpadke, ki nastanejo pri njih.

"Tukaj ne gre za regije v smislu formalnih teritorialnih območij, pač pa za območja glede na izkazan interes izvajalcev javnih služb. Kakšne bodo meje, bo jasno šele, ko se bodo prijavljena podjetja opredelila do tega, kaj jih zanima in kakšen obseg so pripravljena pokriti," je še razložil Vizjak. Zanimanja iz različnih okolij je po njegovih informacijah še vedno dovolj.

Število sežigalnic bo, kot so pojasnili na ministrstvu, sicer odvisno od skupnih količin gorljivih komunalnih odpadkov, ki niso primerni za recikliranje. Teh naj bi bilo po njihovih podatkih okoli 180.000 ton letno, pri čemer naj bi minimalna zahtevana količina na posamezno koncesijsko območje znašala 26.000 ton. Objava razpisa za izbiro koncesionarjev bo mogoča šele po sprejetju uredbe.

Nekatere občine so se prijavile na poziv še prejšnjega vodstva ministrstva, sedanja garnitura pa postopke nadaljuje, saj jih po besedah Vizjaka k temu zavezuje zakonodaja in odgovornost do okolja. Na poziv prejšnjega vodstva ministrstva se je odzvalo pet zainteresiranih občin, komisija pa je v ožji izbor predlagala Ljubljano in Maribor. A kot zdaj pojasnjujejo na ministrstvu, naloga komisije ni bila izbor lokacij postavitve sežigalnic, pač pa pregled idejnih zasnov na predlaganih lokacijah po enakih izhodiščih s podatki o potencialnih lokacijah.

Na podlagi prejetih informacij sta bili sicer v študiji kot zelo primerni ocenjeni idejna zasnova Ljubljane in Maribora, pri čemer kot prednosti izpostavljajo že obstoječi sistem daljinskega ogrevanja v obeh mestih, ki bi zagotavljal dovolj velik odjem toplotne energije.

V veliki meri primerne pogoje za učinkovito energetsko predelavo odpadkov je med prijavljenimi občinami izpolnjevalo še Kočevje, delno tudi Jesenice in Ptuj, kjer pa zaradi premalo posredovanih podatkov ostajajo odprta vprašanja glede tehničnih rešitev ter okoljskih in ekonomskih vplivov.

Po nekaterih informacijah je Mestna občina Ljubljana odločena, da gre v investicijo v vsakem primeru in sama, pri tem pa od države pričakuje zgolj ustrezne pravne okvire, da bo lahko izvedla naložbo. Na državni strani pa so pojasnili, da zakon o varstvu okolja določa, da je sežiganje komunalnih odpadkov obvezna državna gospodarska javna služba, ki jo bo lahko opravljal na razpisu izbrani koncesionar.

"Posebnega seznama o tem, kdo vse se zanima za opravljanje omenjene dejavnosti, nimamo, lahko pa potrdimo, da je zaradi kurilne oziroma energetske vrednosti, ki jo imajo gorljivi komunalni odpadki, zanimanje precejšnje," so povedali na ministrstvu. Kot so dodali, je v sklopu osnutka uredbe predvideno sežiganje v sežigalnicah in ne v napravah za sosežig.

V nacionalnem programu ravnanja z odpadki in programu preprečevanja odpadkov iz leta 2016 za letos predvidena količina gorljivih frakcij iz mešanih komunalnih odpadkov znaša 189.000 ton, z boljšim preprečevanjem nastajanja odpadkov in večjo stopnjo recikliranja pa naj bi količina z leti padala. Po nekaterih ocenah bi, ob upoštevanju dejstva, da v Celju toplarna že deluje, potrebovali objekt ali več objektov za termično obdelavo z močjo približno 70 megavatov.

Gorljivih odpadkov je v Sloveniji sicer še več, saj mednje sodijo tudi neobnovljivi gorljivi ostanki iz obdelave mešane odpadne embalaže ali industrijskih odpadkov, vendar termična obdelava teh ni predmet obvezne gospodarske javne službe.

Čeprav upravljanje s komunalnimi odpadki velja za donosen posel, pa je rentabilnost sežigalnic odvisna od tehnologije, ki jo uporabljajo. Na okoljskem ministrstvu pravijo, da gre za opravljanje gospodarske javne službe, zato rentabilnost ni v ospredju, pač pa je na prvem mestu potreba po samozadostnosti pri ravnanju z odpadki ter preprečevanju škodljivih vplivov na okolje in zdravje ljudi.