Navigacija
Portal TFL

STA novice / Vlada o gospodarskih temah

četrtek, 29.10.2020

Ljubljana, 29. oktobra (STA) - Vlada je na današnji dopisni seji določila besedilo predloga novele zakona o gospodarskih družbah, ki med drugim delniškim družbam prinaša možnost identifikacije vseh delničarjev. Izdala je tudi odlok, na podlagi katerega kmetom ter malim in srednjim podjetjem ponuja finančno nadomestilo izpada prihodkov zaradi covida-19.

Ministrski zbor je določil besedilo predloga novele zakona o gospodarskih družbah, ki ga pošilja v državni zbor za obravnavo po rednem postopku. Med drugim zakonodajne spremembe delniškim družbam prinašajo možnost identifikacije vseh delničarjev, delničarji pa bodo soodločali o politiki prejemkov vodilnih v družbi.

Izdal je tudi odlok, s katerim kmetom ter malim in srednjim podjetjem ponuja finančno nadomestilo izpada prihodkov kot posledice zmanjšanja možnosti dobave proizvodov na trg zaradi covida-19. Kmetom ponuja do 7000 evrov pomoči, podjetjem pa do 50.000 evrov.

Vlada je prerazporedila nekatera sredstva državnega proračuna. Med drugim je iz splošne proračunske rezervacije ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti razporedila dobra dva milijona evrov za pokrivanje stroškov iz naslova interventnega ukrepa povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo. V okviru finančnega načrta ministrstva za delo pa je iz proračunske postavke za otroške dodatke na proračunsko postavko za transferje brezposelnim prerazporedila približno 1,5 milijona evrov.

Za pokritje obveznosti ozaveščanja splošne javnosti o nujnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje širjenja virusa je ministrstvu za zdravje iz splošne proračunske rezervacije razporedila dobrih 60.000 evrov. Prerazporedila je sredstva znotraj finančnega načrta generalnega sekretariata vlade v višini 445.000 evrov, in sicer za projekt celovite prenove podatkovnega centra sekretariata, slabih 200.000 evrov pa je namenila ministrstvu za zunanje zadeve za Slovenski kulturno-informacijski center na Dunaju.

Na seji je vlada izdala tudi novelo uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020. Spremembe so med drugim potrebne zaradi uvajanja možnosti predplačil za podukrep podpore za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, za Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ter zaradi možnosti elektronskega vlaganja letnega načrta aktivnosti in letnih poročil lokalnih akcijskih skupin.

S spremembo uredbe o izvajanju ukrepa sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila iz programa razvoja podeželja za obdobje 2014-2020 se med drugim kot upravičena shema dodaja nova shema kakovosti zajamčena tradicionalna posebnost s proizvodom seneno mleko, poleg tega se v okviru sheme kakovosti zaščitena označba porekla dodaja proizvod oljčno olje Istra in v okviru sheme kakovosti izbrana kakovost proizvoda prašiči in meso prašičev. S spremembo uredbe se podpirajo tudi upravičenci iz sektorjev oljke, mleko in prašičereja, ki bodo imeli možnost povračila stroškov, nastalih z vključitvijo v podprto shemo kakovosti, stroškov letnih prispevkov za sodelovanje v njih in pregledov, potrebnih za preverjanje skladnosti s specifikacijami posameznih shem.

Kot skupščina Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) je vlada sprejela revidirano letno poročilo DUTB za leto 2019 in podelila razrešnico članom upravnega odbora DUTB za lansko poslovno leto. Čisti dobiček poslovnega leta 2019 znaša 40,16 milijona evrov, bilančni dobiček po oblikovanju zakonskih rezerv v višini nekaj več kot dva milijona evrov pa je ob koncu lanskega leta dosegel 133,89 milijona evrov in ostaja v celoti nerazporejen. Za revizorja računovodskih izkazov DUTB za poslovna leta 2020, 2021 in 2022 je bila imenovana družba Deloitte revizija.

Na seji je vlada sprejela končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic neurij s poplavami in točo med 29. in 30. julijem. Poročilo obravnava oceno škode na območjih dolenjske, koroške, ljubljanske, pomurske, vzhodnoštajerske, zahodnoštajerske in zasavske regije. Neurja in poplave so povzročili škodo v višini 15,029 milijona evrov. Vlada je pristojnim ministrstvom naložila, da pripravijo program odprave posledic neposredne škode v skladu z določbami zakona o odpravi posledic naravnih nesreč.

V veljavni načrt razvojnih programov 2020-2023 je uvrstila projekta regeneracija odpadnih surovin in materialov ter redukcija, oksidacija, recikliranje. Namen sofinanciranja izvajanja transnacionalnih raziskovalnih projektov je vzpostavljanje Evropskega raziskovalnega prostora.

Vlada je sprejela poročilo o izvrševanju javnih pooblastil, danih SID banki za leto 2019. Banka je lani podprla 301 končnega uporabnika, od tega 277 malih in srednjih podjetij. Po obsegu je malim in srednjim podjetjem dala 167 milijonov evrov od skupaj 356,8 milijona evrov novih kreditov.

Vlada je potrdila predlog projektov Slovenije za tehnično pomoč v zvezi z izvajanjem programa Evropske komisije za podporo strukturnim reformam za leto 2021. Za leto 2021 bo Slovenija komisiji predlagala 15 projektov različnih ministrstev in neodvisnih institucij.

Sprejela je tudi odgovor na uradni opomin Evropske komisije zaradi nepravilnega prenosa direktive o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode. Zatrdila je, da je Slovenija določbe direktive v pravni sistem prenesla pravilno.

Oblikovala je stališče Slovenije glede sporočila Evropske komisije o strategiji EU za mala plačila. Slovenija strategijo podpira.

Prav tako je vlada zavzela stališče k sporočilu komisije o strategiji EU za digitalne finance. Pozdravlja rešitve, ki bodo izboljšale povezovanje finančnih trgov v bančno unijo in unijo kapitalskih trgov z namenom krepitve evropske in monetarne unije. Mora pa zakonodajna rešitev, ki se bo oblikovala v okviru paketa za digitalne finance, tudi olajšati vzpostavitev vseevropske rešitve na področju plačil, ki bo kot konkurenca globalnim tehnološkim velikanom lahko naslovila tudi vedno resnejša geopolitična tveganja.

Vlada je sprejela stališče Slovenije k sporočilu Evropske komisije glede novega akcijskega načrta, vezanega na unijo kapitalskih trgov za ljudi in podjetja. Večinoma ga podpira, a med drugim na področju insolventnosti ostaja zadržana do dodatne harmonizacije področja in v tem delu izpostavljenih vsebinskih ukrepov.

Vlada je sprejela stališče Slovenije k predlogu sklepa Sveta EU o stališču, ki se v imenu EU zastopa v svetu Mednarodne organizacije za kavo. Slovenija predlog podpira.

Stališče Slovenije je vlada sprejela tudi k predlogu uredbe Sveta EU o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2021 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Sredozemskem in Črnem morju. Slovenija podpira predlog, ki za slovensko ribištvo vključuje dovoljeno količino ulova sardele in sardona na ravni do 300 ton letno, za pridnene staleže pa dovoljeni ribolovni napor na ravni do ribolovnih 3000 dni letno.

Vlada se strinja tudi s predlogom sklepa Sveta EU o podpisu, v imenu EU, in začasni uporabi spremembe začasnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko skupnostjo na eni strani in pacifiškimi državami na drugi strani zaradi pristopov neodvisne države Samoe in Salomonovih otokov ter prihodnjih pristopov drugih pacifiških otoških držav.

Sprejela je predlog sklepa Sveta EU o finančnih prispevkih držav članic za financiranje Evropskega razvojnega sklada, vključno z zgornjo mejo za leto 2022, letnim zneskom za leto 2021, prvim obrokom za leto 2021 ter okvirno in nezavezujočo napovedjo pričakovanih letnih zneskov prispevkov za leti 2023 in 2024. Slovenija bo v 11. Evropski razvojni sklad prispevala 68,49 milijona evrov, od tega prihodnje leto 8,95 milijona evrov. Višina prvega obroka bo znašala 3,72 milijona evrov.

Vlada je zavzela tudi stališče do spremenjenega predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju enotnega evropskega neba. Opozarja, da bi uresničitev vseh predlaganih sprememb lahko imela resne posledice za sistem upravljanja zračnega prometa v Sloveniji, zato spremenjenemu predlogu uredbe na splošno ni naklonjena.

Nenazadnje je imela vlada na dnevnem redu tudi nekaj kadrovskih zadev. Tako je za vršilca dolžnosti direktorja Urada RS za preprečevanje pranja denarja ponovno imenovala Ivana Kopino, in sicer od 1. novembra do imenovanja direktorja s polnimi pooblastili, vendar največ za šest mesecev.

Imenovala je Roberta Repnika za direktorja Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, in sicer za mandatno dobo petih let, od 30. oktobra letos do 29. oktobra 2025.

Seznanila pa se je tudi, da bo 30. marca 2021 potekel mandat direktorju in predsedniku sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev Milošu Času, o čemer bo obvestila DZ. Vlada v 30 dneh po poslanem obvestilu v uradnem listu objavi poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window