STA novice / Slovenija z daljšimi postopki od povprečja Sveta Evrope na prvi stopnji in krajšimi na višjih stopnjah

Poročilo komisije, ki zajema podatke o poslovanju sodstva za leto 2018, obravnava vrsto vprašanj o pravosodnih sistemih - od proračuna, človeških virov, učinkovitosti in institucionalne organiziranosti pravosodja do uporabe tehnologij in skrbi za uporabnike.

Za Slovenijo poročilo ugotavlja, da je po številu sodnikov na 100.000 prebivalcev znotraj držav članic EU na prvem mestu, je pa hkrati tudi na vrhu po številu novo prejetih civilnih, gospodarskih, upravnih in drugih zadev na prebivalca. Nasploh imajo države vzhodne Evrope višje število sodnikov in javnih uslužbencev, navaja poročilo.

Poročilo ugotavlja, da se je med letoma 2010 in 2018 število sodnikov na 100.000 prebivalcev v večini držav povečalo, Slovenija pa v tem obdobju beleži enega največjih upadov, saj se je število sodnikov znižalo za več kot 15 odstotkov.

Precej visoko je naša država pri izdatkih, ki jih proračun namenja za sodišča na prebivalca, kar pa je lahko, kot opozarja samo poročilo, v precejšnji meri povezano tudi z večjim številom sodišč in sodnikov. Slednje kot možen razlog v odzivu na poročilo navajajo tudi na vrhovnem sodišču, kjer ob tem kot razlog dodajajo še širše sodne pristojnosti naših sodišč v primerjavi z drugimi državami. V drugih pravosodnih sistemih namreč vrsta zadev ne sodi v sodno pristojnost tako kot pri nas - na primer izvršilne zadeve, zemljiška knjiga in podobno, so zapisali.

Za plače sodnikov v Sloveniji poročilo ugotavlja, da so na začetku njihove kariere nižje od evropskega povprečja, tudi na koncu kariere je plača slovenskega sodnika nižja od evropskega povprečja.

Po pričakovanem času rešitve civilnih, gospodarskih, upravnih in drugih zadev se naša država uvršča na šesto mesto v EU.

Nahaja se med državami, katerih sodišča so po finančni plati manj dostopna za državljane. Poročilo namreč primerja, koliko sodnih taks mora vplačati državljan, če želi začeti postopek za izterjavo 3000 evrov dolga.

Slovenija je v poročilu nekajkrat omenjena kot primer dobre prakse pri skrbi za uporabnike, pri čemer je posebej izpostavljen projekt Izboljšanje kakovosti sodstva, ki je lani prejel najvišjo nagrado Sveta Evrope in Evropske komisije - Kristalno tehtnico sodstva.

Na splošno pa je v poročilu izpostavljeno, da opravljeni pregled sodnih sistemov ne pomeni razvrščanja držav oziroma sodnih sistemov po učinkovitosti ali kakovosti, ker da so le-ti zaradi zgodovinskih, kulturnih, pravnih in drugih razlogov tako različni, da jih ni mogoče postaviti na povsem enak skupni imenovalec. Na slednje opozarjajo tudi na vrhovnem sodišču, kjer pravijo, da je lahko neposredna primerjava podatkov med državami brez upoštevanja vseh posebnosti sodnih sistemov in ustreznih pojasnil zavajajoča.