STA novice / EU in Združeno kraljestvo v odločilno fazo pogajanj (tema)

Pogajanja o brexitu spominjajo na film Neskončen dan (Groundhog Day), je nedavno izjavil avstrijski finančni minister Gernot Blümel. EU in Združeno kraljestvo sta z mnogih vidikov danes v podobnem položaju kot lani ob tem času, ko sta se pogajala o ločitvenem sporazumu. Izid pogajanj je nepredvidljiv, vzdušje naelektreno, zaupanje močno načeto, časa za dogovor zmanjkuje. Dogovor o izstopnem sporazumu je bil potem dosežen in po številnih zapletih sta ga obe strani januarja potrdili.

Združeno kraljestvo je tako konec januarja izstopilo iz EU, a posledice so za zdaj najbolj vidne v institucijah EU, saj Britanci tam nimajo več svojih predstavnikov. Ker se je hkrati z izstopom začelo prehodno obdobje, v katerem Združeno kraljestvo ostaja del notranjega trga in carinske unije, državljani in podjetja brexita še ne občutijo. Prehodno obdobje se izteče konec leta, ko se bo torej brexit dejansko zgodil.

Prehodno obdobje bi bilo do julija mogoče podaljšati za največ dve leti, vendar je britanska stran to zavrnila. Možnost podaljšanja se zdaj znova omenja, in sicer na podlagi argumenta, da je pogajanja močno ohromila pandemija covida-19, a v Bruslju tega za zdaj nočejo komentirati.

Čeprav je položaj v marsičem podoben kot lani, pa je vendarle bistveno drugače, ker Združeno kraljestvo konec leta dejansko izstopa iz carinske unije in notranjega trga, kar pomeni, da brez sporazuma o prihodnjih odnosih od novega leta EU in Združeno kraljestvo trgujeta na podlagi pravil Svetovne trgovinske organizacije (WTO), ki vključujejo carine in kvote, medtem ko načrtovani novi sporazum predvideva trgovino brez kvot in carin.

Potem ko so se vsi dosedanji krogi pogajanj končali z ocenami, da bistvenega napredka ni, je že tako težavna pogajanja udarila novica, da London načrtuje zakon o notranjem trgu, ki bi britanski vladi omogočil kršenje ločitvenega sporazuma. Dosledno spoštovanje ločitvenega sporazuma pa je za EU že vseskozi nujen pogoj za sklenitev novega trgovinskega sporazuma.

Čeprav je ta britanska poteza močno načela zaupanje EU, ta za zdaj ne namerava odstopiti od pogajanj, saj bi s tem dala Londonu priložnost, da za propadla pogajanja krivi Bruselj in unijo, s čimer bi se v resnici ujela v britansko past.

Minuli teden naj bi se sicer razrešilo vprašanje uvrstitve Združenega kraljestva na seznam tretjih držav, ki izpolnjujejo standarde za izvoz živali in proizvodov živalskega izvora v EU. To vprašanje naj bi bilo glavni razlog za sporni zakon o notranjem trgu. Britanska stran je sporočila, da je dobila zagotovila EU, da bo Združeno kraljestvo na tem seznamu.

EU je dala Londonu ultimat, da do konca meseca umakne sporna določila v načrtovanem zakonu o notranjem trgu, ki omogočajo kršitve izstopnega sporazuma. V ponedeljek bosta v Bruslju o tem govorila predsedujoča skupnemu odboru za nadzor izvajanja ločitvenega sporazuma, podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič in britanski minister Michael Gove, pristojen za brexit.

Ključna odprta vprašanja v pogajanjih so sicer enaki konkurenčni pogoji, ribištvo in upravljanje - torej zasnova sporazuma, vključno z mehanizmom reševanja sporov. EU želi en krovni sporazum, britanska stran pa več sektorskih po vzoru sodelovanja EU s Švico. Jasno je še, da bo sporazum veliko bolj plitev, kot bi si želela EU. Kaže, da bo sporazum takšne vrste, da bo dovolj ratifikacija na ravni EU, torej da ga ne bo treba potrditi vsem nacionalnim parlamentom.

Deveti krog pogajanj, ki naj bi bil po prvotnih načrtih tudi zadnji, se bo začel v torek in končal v petek. Pogajanja bodo v Bruslju. Omenja se tudi že možnost desetega kroga, a v Bruslju tega za zdaj nočejo komentirati.

Za razplet pogajanj o prihodnjih odnosih EU in Združenega kraljestva bo pomembno tudi, kaj se bo zgodilo 3. novembra na drugi strani Atlantika. Republikanec Donald Trump in demokrat Joseph Biden, kandidata za naslednjega predsednika ZDA, imata namreč do brexita različna pristopa. Biden je nedavno izjavil, da bi moral biti trgovinski sporazum med ZDA in Veliko Britanijo odvisen od spoštovanja velikonočnega sporazuma.

Zavarovanje velikonočnega sporazuma je tudi temeljni cilj severnoirskega protokola v ločitvenem sporazumu EU in Združenega kraljestva. Velikonočni dogovor iz leta 1998, poznan tudi kot sporazum iz Belfasta, je ključen dosežek v severnoirskem mirovnem procesu v devetdesetih letih, ki je odpravil ovire in nadzorne točke na meji, tako da je ta postala nevidna. Severnoirski protokol na 60 straneh opredeljuje posebno ureditev, ki je potrebna zaradi edinstvenih okoliščin na irskem otoku za preprečitev trde meje med članico EU Irsko in Severno Irsko kot delom Združenega kraljestva.