STA novice / LGBTIQ+ skupnost opozarja na neenakopravnost v zdravstvu, pravu in socialni varnosti (tema) (II)

V zadnjih 20 letih so se pripadniki LGBTIQ+ opolnomočili in pogosteje razkrijejo svojo spolno usmerjenost, tudi na podeželju. A so tudi reakcije okolice močnejše. "Na žalost se stanje duha slabša. Vidimo, zaznamo in občutimo vedno več sovražnega govora. Vedno več je zelo ekstremnih oblik nestrinjanja s tem, da bi sploh LGBTIQ+ osebe imele pravico obstajati, kaj šele se kazati v javnosti," je za STA pojasnila predsednica Društva Parada ponosa Ljubljana Simona Muršec.

Kot enega izmed pomembnejših dosežkov poti v zadnjih 20 letih je izpostavila spremembe, ki so se zgodile v skupnosti. Predstavniki in aktivisti LGBTIQ+ so danes bolje organizirani, organizacije pa zagovarjajo različne skupine znotraj te skupnosti. Tako so se pred 20 leti organizacije usmerjale predvsem na potrebe istospolno usmerjenih, danes pa v ospredje prihajajo tudi trans in intraspolne osebe.

Danes praktično ni več lokalnega okolja, kjer ne bi bilo pripadnikov LGBTIQ+ skupnosti, je poudarila Muršečeva. "To je zelo pomemben premik. Pred 20 leti je velika večina podeželja še vedno živela v prepričanju, takih pri nas ni ali pa da se morajo skrivati," je dodala.

Med pomembnejšimi dosežki pa je tudi ureditev pravne podlage, zakon o partnerski zvezi iz leta 2016 ureja istospolne partnerske zveze. "Boj za to je bil dolg in še ni končan, ker partnerska zveza še vedno ni izenačena z zakonsko zvezo," je povedala.

Vedno več oseb se tudi odloča za urejanje svojega statusa, pripadniki LGBTIQ+ skupnosti posegajo po pravnih sredstvih. "S tem, ko dobimo nove prakse in sodne postopke, se lažje borimo za enako obravnavo," je dodala. Prav enaka obravnava ostaja eno izmed področji, ki si jih še želijo urediti. "Ljudi obravnavajo individualno. Če s partnerko začneva postopek na upravni enoti v Ljubljani, ni nujno, da bova obravnavani enako kot s partnerko v Mariboru," je orisala.

Pravna podlaga pa je po njenih navedbah samo ena plat, druga pa je ta, kako se do njih obnašajo na ulici ter kako jih obravnavajo sodržavljani, tudi zaposleni v javnih institucijah. Predvsem LGBTIQ+ osebe, ki živijo v manjših krajih, se spopadajo z diskriminacijo, pa tudi mladi so v šolskem sistemu pogosto deležni sovražnih stališč, je pojasnila. Spomnila je, da so v nedavni raziskavi mladi kot eno najbolj nevarnih okolji prepoznali šolo, več diskriminacije in nasilja doživljajo le na ulici. Po njenih ocenah je treba narediti še veliko, da spolna usmerjenost ne bi bila več podlaga za nasilje.

Sicer predstavniki organizacij skupnosti na prvo mesto med neenakopravno urejenimi področji postavljajo področje zdravstva in dostopa do zdravstvenih storitev. "Veliko oseb iz skupnosti se bori s tem, da bi imele primerno in dostojanstveno obravnavo znotraj medicinskega sektorja," je pojasnila. Omenila je udi boj za enakopraven položaj pri dostopu do oploditve z biomedicinsko pomočjo.

V okviru socialne varnosti pa je Muršečeva izpostavila, da se je v času epidemije novega koronavirusa povečalo število mladih iz LGBTIQ+ skupnosti, ki so se znašli v stanovanjski stiski, saj so se študentski domovi zaprli, veljala je prepoved gibanja med občinami, zaprle so se tudi knjižnice, kjer se mladi sicer lahko zbirajo. "Splošna mantra je bila: pojdite domov. Ja, kaj pa vsi tisti, ki doma nimajo ali pa doma doživljajo nasilje?" je opozorila. Družina je namreč pogosto primarno okolje nesprejemanja LGBTIQ+ skupnosti.

V političnem sporočilu pa so izpostavili tudi potrebo po povezovanju z drugimi družbenimi boji. "Ne moremo si zatiskati oči, da recimo napad na svobodo medijev ni povezan z nami," je dejala Muršečeva. V primeru nesvobodnih medijev ne morejo pričakovati, da bodo ti o njih poročali objektivno, je pojasnila. Ob tem je opozorila na situacijo na Poljskem, kjer osebe LGBTIQ+ "dehumanizira in se jih v medijih predstavlja kot ideologijo, s katero se straši ljudi".