STA novice / Vlada v še en poskus spreminjanja davka na tonažo

Z novelo bo Slovenija zakon uskladila z odločbo Evropske komisije, s katero je ta shemo državne pomoči za pomorski promet v obliki davka na tonažo podaljšala za novo desetletno obdobje, to je od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2028, so po sredini vladni seji sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Pojasnili so, da predlog novele zagotavlja ločevanje dohodkov dejavnosti pomorskega prometa na dohodke iz opravljanja osnovne dejavnosti in dohodke iz opravljanja pomožne dejavnosti pomorskega prometa, izenačitev obravnave dividend z davčno obravnavo po zakonu, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb, uskladitev dohodkov od storitev tehničnega upravljanja ladje in vodenja posadke ladij (dohodkov iz upravljanja ladij) s smernicami Evropske komisije o državnih pomočeh za družbe za upravljanje ladij ter izenačitev obravnave članic EU.

Spremembe se bodo uporabljale za obračun davka na tonažo za davčno obdobje, ki se začne 1. januarja prihodnje leto.

Spreminjanje zakona o davku na tonažo v zadnjih letih spremljajo zapleti.

Slovenija je sicer želela zakonske spremembe potrditi že v času vlade pod vodstvom Mira Cerarja, a se je zalomilo v DZ. Predlogu so takrat najglasneje nasprotovali v Levici in SDS, odbor za finance pa je takrat vložil tudi kazenske ovadbe proti trem osebam iz Splošne plovbe in z ministrstva za finance zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in napeljevanja k temu kaznivemu dejanju. Sledile so kriminalistične preiskave.

Konec lanskega leta je s spremembo zakona poskusila tudi vlada pod vodstvom Marjana Šarca. DZ je najprej predlogu zakona prižgal zeleno luč, vendar pa po vetu državnih svetnikov v drugem poskusu nato ni dobil zadostne podpore 46 poslancev.

Državni svet je noveli med drugim očital, da nima vgrajenih ustreznih varovalk in da bodo lahko po novi shemi državno pomoč prejemale družbe, ki niso lastnice niti ene ladje. Poleg tega novela omogoča davčnemu neplačniku prenos dejavnosti na nove družbe, ne da bi predhodno poravnal zapadle davčne obveznosti iz naslova davka na tonažo.

Državni svet se sprašuje tudi o tem, kakšen je učinek dajanja državne pomoči podjetjema, ki sta registrirani v davčnih oazah in sta v Sloveniji davčna dolžnika. Gre za družbi v 100-odstotni lasti edinega slovenskega ladjarja Splošne plovbe, ki je v nemški lasti. Gre za družbi Genshipping, ki je registrirana v Liberiji, in Lucija Shipping, ki je registrirana na Maršalovih otokih.

Slovenski sistem davka na tonažo ladjarjem omogoča alternativno obliko plačevanja davka od dohodkov pravnih oseb. Posebna skupina zavezancev - pravne osebe, ki poslujejo z ladjami v mednarodni plovbi - ima tako od leta 2007 možnost, da lahko izbere, ali obračunati in plačati davek pavšalno glede na neto tonažo ladje in število dni poslovanja te ladje, to pa se potem pomnoži s splošno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb oz. na način, kot je to običajno za preostale družbe oz. pravne osebe. Izjemo lahko uveljavljata le dva zavezanca, to sta Splošna plovba in njena hčerinska družba.

Davek, določen na podlagi tonaže ladij, se šteje za državno pomoč, zato ga mora odobriti Evropska komisija. Prvič ga je odobrila leta 2009, decembra 2018 pa je prižgala zeleno luč za njegovo desetletno podaljšanje. Argument Slovenije je bil, da želi s podaljšanjem zagotoviti boljše pogoje za razvoj pomorskega prometa.