STA novice / Vlada o gospodarskih temah

Vlada je na sredini seji obravnavala predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19 ali tako imenovani peti protikoronski paket. Gre za peti sveženj ukrepov, ki zajema ukrepe na področju zdravstva, dela, socialnega varstva, gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, izvrševanja kazenskih sankcij in pravosodja, kmetijstva, gospodarstva in prehrane ter infrastrukture. Sveženj ukrepov na novo uvaja oziroma podaljšuje že veljavne ukrepe, ki v ospredje postavljajo zaščito delovnih mest, skrb za starejše in preprečevanje širjenja okužb s covidom-19.

Vlada je obravnavala predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu in sklenila, da ga pred dokončno potrditvijo na vladi pošlje Ekonomsko-socialnemu svetu. Predlagani zakon zasleduje cilj poenostavitev strukture upravljanja, cilj jasnejše opredelitve namena in meril upravljanja državnih naložb in cilj večje donosnosti iz naslova državnega premoženja, ki se namenja predvsem za zagotavljanje dodatne pokojninske varnosti v sedanjosti in prihodnosti, so pojasnili.

Ministrski zbor se je seznanil tudi z jesensko napovedjo gospodarskih gibanj Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Ta za letos napoveduje 6,7-odstotni upad BDP. V naslednjih dveh letih bo sledilo okrevanje, leta 2021 naj bi gospodarska rast dosegla 5,1 odstotka, leta 2022 pa 3,7 odstotka. Leta 2022 naj bi gospodarska aktivnost dosegla raven pred epidemijo.

Prav tako je vlada spremenila odlok o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom. Gostinski lokali bodo še naprej lahko pripravljali in stregli jedi in pijače med 6. in 22:30 uro, je pa vlada dodala določilo, da lahko gostje v lokalih, ki strežejo le preproste jedi, kot so denimo kavarne, še največ 30 minut po tej uri, v obratih, ki strežejo zahtevnejše jedi, denimo v restavracijah, pa še 60 minut. Prav tako je vlada dodala izjemo, da časovna omejitev ne velja za dejavnost priprave in dostave jedi in pijač, dejavnost priprave in strežbe jedi in pijač v sobe oziroma druge oblike nastanitvenih enot v nastanitvenih obratih ter za osebni prevzem jedi in pijač. Odlok v veljavo stopa z današnjim dnem.

Vlada je sprejela predlog novele zakona o davku na tonažo za obravnavo v državnemu zboru po rednem zakonodajnem postopku. Z novelo bo zakon uskladila z odločbo Evropske komisije, s katero je ta shemo državne pomoči za pomorski promet v obliki davka na tonažo podaljšala za novo desetletno obdobje, to je od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2028.

Na večerni seji je vlada sprejela tudi informacijo o stanju na trgu naftnih derivatov in ugotovila, da ukrep kontrole cen na področju naftnih derivatov ni več potreben. Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo nalaga, da na podlagi kotacij naftnih derivatov na svetovnem trgu spremlja in analizira oblikovanje cen za 95-oktanski neosvinčeni motorni bencin in dizelsko gorivo in za 14-dnevno obdobje sporoča podatke ministrstvu za finance.

Ministri so izdali tudi novelo uredbe o odpadkih. V njej so določeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko snov ali predmet, ki ustreza opredelitvi odpadka, po končanem postopku recikliranja ali drugega postopka predelave, doseže prenehanje tega statusa in tako izpade iz področja uporabe zakonodaje o odpadkih. Predvideva tudi pogoje in merila, ki morajo biti izpolnjeni, ko ministrstvo v upravnem postopku predpisuje merila za prenehanje statusa odpadka za vsak primer predelave posebej.

Vlada je izdala uredbo o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod Pince-Lendava. Gre za okoli 9,5 kilometra trase. Prenosni plinovod predstavlja navezavo prenosnega plinovoda Kidričevo-Lendava na madžarski plinovodni sistem. Za ta državni prostorski načrt sta bila izvedena postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, in postopek presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe načrtov na varovana območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

V veljavni načrt razvojnih programov 2020-2023 so ministri uvrstili projekt Nadgradnje železniške postaje Ljubljana. Ocenjena vrednost prve faze nadgradnje železniškega območja Ljubljanskih postaj znaša 109,9 milijona evrov. Projekt se bo financiral s sredstvi državnega proračuna in sredstvi Instrumenta za povezovanje Evrope. V letu 2020 so sredstva potrebna predvsem za financiranje izdelave investicijske in projektne dokumentacije ter izvajanja inženirskih storitev in storitev upravljavca javne železniške infrastrukture.

Prav tako je v veljavni načrt razvojnih programov 2020-2023 vlada uvrstila nov projekt, imenovan Zelena delovna mesta. Cilj investicije je spodbuditi nastanek novih zelenih delovnih mest oz. povečati delež zelenih delovnih mest v strukturi zaposlenih, s tem pa pospešiti procese prehoda v nizkoogljično družbo. Objava javnega povabila za delodajalce je predvidena oktobra. Vrednost celotne investicije znaša 1,7 milijona evrov, kar pomeni okvirno 210 novih delovnih mest. Na osebo, ki bo na zelenem delovnem mestu zaposlena za nedoločen čas, bo lahko delodajalec v dveh letih prejel 8160 evrov.

Vlada se je seznanila z letnim poročilom družbe Holding Kobilarna Lipica za leto 2019. Kobilarno je obiskalo 112.988 obiskovalcev, kar je skoraj na nivoju leta poprej. Prihodki holdinga so znašali 3,3 milijona evrov ter odhodke v višini 3,7 milijona evrov. Poslovni izid je tako negativen.

K ustanoviteljica in edina družbenica družbe 2TDK se je vlada seznanila z letnim poročilom te družbe za lani; čista izguba je dosegla 2,14 milijona evrov. Negativni izid je pričakovan in razumljiv, saj v času izgradnje družba ne ustvarja lastnih prihodkov, je dodala vlada. Upravi in nadzornemu svetu družbe je vlada za delo v poslovnem letu 2019 podelila razrešnico, pri čemer ugotavlja, da se zahtevki iz odgovornosti za škodo lahko uveljavljajo tudi proti osebam, ki jim je bila podeljena razrešnica.

Vlada je tudi podala soglasje k pogodbi o zavarovanju državnega poroštva 2TDK. Pogodba o zavarovanju poroštva se navezuje na kreditno pogodbo med družbo 2TDK in banko NLB za dolgoročni 20-letni kredit v višini 112,5 milijona evrov, ki je bila sklenjena 29. maja letos.

Na isti seji je vlada izdala tudi uredbo o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač iz izvira Polina v Julijskih Alpah. Obseg vodne pravice je 120 kubičnih metrov na leto. Največji dovoljeni trenutni pretok rabe podzemne vode iz izvira Polina je 0,3 litra na sekundo.

Vlada je sprejela stališče do ocene skladnosti izvršenih proračunov sektorja država s fiskalnimi pravili v letu 2019. Fiskalni svet v tej oceni ugotavlja, da je bila javnofinančna politika v letu 2019 ekspanzivna, čeprav bi morala biti glede na raven cikličnega položaja gospodarstva restriktivna. Vlada je med drugim odgovorila, da so izmed štirih blagajn javnega financiranja le občine presegle zgornjo mejo dovoljenih izdatkov, na preseženo zgornjo mejo izdatkov sektorja država pa so v največji meri vplivali metodološki popravki statističnega urada.

Za izvajanje protikoronskih ukrepov je vlada razporedila več proračunskih sredstev. Finančni upravi RS je za namen izplačil unovčenih turističnih bonov razporedila sredstva v višini 30 milijonov evrov. V okviru finančnega načrta ministrstva za delo je prerazporedila dobrih pet milijonov evrov, ki se zagotavljajo za socialno in zdravstveno varstvo oseb s trajnimi prirojenimi ali pridobljenimi okvarami. Za pokritje obveznosti do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije iz naslova plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s koronsko zakonodajo je vlada razporedila dobrih 457.000 evrov. Na podlagi zahtevkov Zavoda RS za zaposlovanje pa je ministrstvu za delo razporedila 976.000 evrov za pokritje obveznosti iz naslova povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo.

Vlada je sprejela mnenje glede vloge Banke Slovenije, ki vsebuje dodatna pojasnila v zvezi z zahtevo te institucije za oceno ustavnosti zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ter 350.a člena zakona o bančništvu. Državni zbor je vlado pozval, da pripravi mnenje o navedbah iz navedene vloge predvsem z vidika izvršilne veje oblasti.

Vlada je določila dokončen predlog zaključnega računa proračuna za leto 2019 in se seznanila z revizijskim poročilom o predlogu zaključnega računa proračuna. Vlada bo oba dokumenta posredovala v državni zbor.

Seznanila se je tudi z letnimi poročili skladov in agencij, katerih ustanovitelj je država, ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, za leto 2019.

Sprejela je letni poročili Komisije za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo za leti 2018 in 2019.

Sprejela je poročilo o upravljanju z javnim dolgom za leto 2019. Dolg državnega proračuna je konec lanskega leta znašal 28,56 milijarde evrov, kar je 59,5 odstotka BDP. V letu dni se je znižal za 621 milijonov evrov.

Vlada je izdala uredbo o izvajanju uredbe EU o uradnem nadzoru in drugih uradnih dejavnostih na področju živil, krme, zdravja in dobrobiti živali ter zdravja rastlin in fitofarmacevtskih sredstev. Z njo je med drugim določila pristojne organe, obveznosti v zvezi z izvajanjem uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, mejne kontrolne točke in druge kontrolne točke ter pristojbine za uradni nadzor.

Vlada je sprejela še eno uredbo, in sicer novelo uredbe o izvajanju podukrepa ustanavljanja skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2014-2020. Z njo uvaja uskladitev s pravilnikom o organizacijah proizvajalcev v sektorju prašičjega mesa in možnost popolnoma elektronskega vlaganja vlog in zahtevkov. Organizacije in skupine proizvajalcev bodo omogočile njihovo boljšo organiziranost ter boljše pogajalsko izhodišče.

Vlada je sprejela mnenje o zahtevi Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti člena zakona o izvršbi in zavarovanju. Izpodbijana ureditev po njeni oceni ni v neskladju z ustavo.

Ministrski zbor je popolnil več kadrovskih mest na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Za vršilca dolžnosti generalnega sekretarja je s 1. oktobrom imenovala Lovra Lončarja, in sicer do imenovanja generalnega sekretarja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev, do 31. marca 2021. Na položaj vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata za družino je imenovala Dušana Mikuža, na položaj vršilke dolžnosti generalne direktorice direktorata za trg dela in zaposlovanje Mojco Pršina, na položaj vršilke dolžnosti generalne direktorice direktorata za socialne zadeve Valentino Vehovar, na položaj vršilke dolžnosti generalne direktorice direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja pa Tanjo Dular.

V skladu s kadrovskimi menjavami je vlada z mest članov pogajalske skupine, ki bo zastopala Slovenijo v pogajanjih z avstrijsko stranjo v zvezi z možnostjo uveljavitve odškodninskega zahtevka proti povzročitelju škode za poplave na Dravi dne 5. novembra 2012 v Sloveniji, razrešila Marka Mavra, Boruta Mahniča, Barbaro Peternelj, Miloša Bizjaka, Dobrana Božiča, Ervina Vivodo, Tomaža Prohinarja in Jožeta Dimnika. Novi člani so državna sekretarka na okoljskem ministrstvu Metka Gorišek kot vodja pogajalske skupine, pa Blaž Košorok, Damijan Jaklin, Bojan Dejak, Luka Štravs, Mateja Štrumelj Piškur, Janez Polajnar ter Darko Anzeljc.

Vlada je sprejela tudi sklep o imenovanju članov komisije za plazove. Vanjo so bili uvrščeni Jurij Rupnik, Alenka Potrč, Rudolf Golob in Marina Dobraš.