STA novice / DZ sredi živahne razprave o predlogu rebalansa

Rebalans je potreben, ker je bil proračun za leto 2020, ki ga je DZ sprejel novembra lani, pripravljen na popolnoma drugačnih izhodiščih, kot pa jih je začrtala epidemija covida-19.

Z njim se bodo letošnji odhodki državnega proračuna povečali za tri milijarde evrov na 13,39 milijarde evrov, prihodki pa se bodo zmanjšali za skoraj 1,6 milijarde evrov na 9,19 milijarde evrov. Namesto presežka bo tako državna blagajna konec leta izkazovala primanjkljaj v višini 4,2 milijarde evrov.

Predlog sta zjutraj poslancem predstavila predsednik vlade Janez Janša in finančni minister Andrej Šircelj. Oba sta soglašala, da je načrtovani primanjkljaj, ki v deležu bruto domačega proizvoda znaša 9,3 odstotka, visok. A gre za posledico nepričakovanih izdatkov za blaženje posledic epidemije in Šircelj je dejal, da si ga bo vlada prizadevala v naslednjem obdobju zmanjševati, dokler ne bomo lahko govorili o presežku.

Prvi ukrepi so bili zajezitev širjenja epidemije, vsi naslednji ukrepi pa so bili usmerjeni v ohranitev delovnih mest ter ohranitev slovenskega gospodarstva in nadaljevanje proizvodnje, je ukrepe vlade, ki so zahtevali tako visoko rast proračunskih izdatkov, povzel Marko Pogačnik (SDS). "Vsi ukrepi so bili sprejeti večinoma za ljudi," je dodal.

V opoziciji medtem vladi očitajo, da je v popravke proračuna skrila rast porabe na postavkah, ki niso povezane z blaženjem posledic epidemije. Iz dokumentov težko razberemo, koliko in kaj so covid izdatki, je dejala Andreja Zabret (LMŠ). "O milijonih in milijardah govorimo tako, kot da rastejo na drevesu," je bila kritična.

Še bolj oster je bil Robert Pavšič (LMŠ). Tej vladi je v samo nekaj mesecih uspelo uničiti javne finance, je dejal in dodal: "In virus je bil na žalost samo izgovor." Zavrnil je tudi trditve, da so vladni ukrepi pripomogli k ohranitvi delovnih mest. "Samo zamrznili ste jih, a s tem države niste rešili pred odpuščanji," je opozoril. Ko se bodo ukrepi iztekli, pa bo v Sloveniji zelo na hitro nastala velika zaposlitvena kriza, je napovedal.

Tudi Matjaž Han (SD) je podvomil v učinkovitost vladnih ukrepov. Medtem ko gospodarska ekipa pripravlja ukrepe za zagon potrošnje, pa ukrepi zdravstvene ekipe pri potrošnji ne bodo koristili. "Po eni strani bi radi reševali turizem, gostinstvo, po drugi strani ga ob pol enajstih zapiramo," je dal za primer. S turističnimi boni smo vsi spoznali lepe kotičke v Sloveniji, toda turizem so tudi avtobusni prevozniki, ki vozijo turiste, je dodal.

V koaliciji si visokega primanjkljaja seveda ne želijo, a kot je dejala Suzana Lep Šimenko (SDS), je nujen, da nekako splavali. Spomnila je na globok padec gospodarske aktivnosti, ki pa je vseeno blažji od povprečja držav v EU. "Verjamem, da ne bi bilo tako, če ne bi sprejeli pravih in pravočasnih ukrepov," je dodala.

Visok proračunski primanjkljaj se Predragu Bakoviću (SD) v trenutnih razmerah ne bi zdel problematičen, če ne bi nakazoval, "kako disciplinirati tiste, ki vladi na nek način grenijo življenje". Sredstva se namreč zmanjšujejo mnogim nevladnim proračunskim uporabnikom, tudi tistim, ki bdijo nad porabo javnega denarja ali se borijo proti korupciji. "To se mi zdi nedopustno in nevarno," je dejal.

V SD in drugih opozicijskih strankah opozarjajo na nedopustno zmanjšanje sredstev za področja, kot so kultura, znanstveno raziskovanje, zaposlovanje, stanovanjska gradnja ter investicije v železniško infrastrukturo ali domove za ostarele.

Šircelj je zatrdil, da nevladne organizacije dobivajo z rebalansom toliko, kot so zahtevale. Zavrnil je tudi očitke o krčenju sredstev za kulturo, šolstvo, znanost. "Nekaterih izdatkov ni, ker jih ne more biti," je pojasnil in kot primer navedel krčenje sredstev na področju kulture, do katerega je prišlo zaradi odpovedi knjižnega sejma v Frankfurtu, ali pa krčenje sredstev za subvencioniranje šolske prehrane, ker so bile šole v času epidemije zaprte.

Elena Zavadlav Ušaj (SDS) je dodatno pojasnila zmanjšanje sredstev za investicije. Razpisi so se namreč zaradi negotovosti ustavili, je povedala. To pa ne pomeni, da investicije ne bodo izvedene, pač pa bodo proračunska sredstva racionalnejše porabljena v kombinaciji s kohezijskimi sredstvi, ki jih bo naša država prejela iz prihodnjega večletnega finančnega okvira, je prepričana.

Veliko denarja, ki se z rebalansom prerazporeja, je sicer že porabljenega. Jani Prednik (SD) je omenil postavko, na kateri so navedena sredstva za financiranje epidemije covida-19. "Sicer so na ta podprogram res razporejena velikanska sredstva, a že ves čas trajanja te vlade imamo težave s transparentnostjo njihove porabe," je dejal. Da še danes ne vemo, kako so potekale nabave zaščitne opreme preko blagovnih rezerv, je opozorila tudi Zabretova.

Predlog rebalansa ob obravnavi v DZ spremljata še predloga novele zakona o izvrševanju proračuna ter sprememb odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država do leta 2022. Glasovanje bo v sredo.