STA novice / Koritnik v Portorožu napovedal poenostavitve postopkov javnega naročanja

Minister Koritnik je ob uvodu v sklepni dan portoroškega kongresa, ki ga organizira Uradni list RS, spomnil na ukrepe, ki so bili ob začetku epidemije novega koronavirusa sprejeli za zagotovitev nemotenega delovanja sistema javne uprave.

Med drugim so z ukrepi, ki so bili del protikoronskih paketov, želeli poenostaviti javno naročanje za naročnike, obenem pa zdravstveni poskušali omiliti ekonomsko krizo in poskrbeti za čim hitrejše plasiranje naročil gospodarstvu: "Za ta namen smo dvignili prag za oddajo evidenčnih javnih naročil z 20.000 evrov na 40.000 evrov za naročanje blaga in storitev in pa s 40.000 evrov na 80.000 evrov za naročanje gradenj."

S tem je bilo mogoče v času, ko je bilo treba zagotoviti nujna naročila bolnišnic, domov za starostnike, občin in drugih naročnikov v javnem sektorju, javna naročila oddati hitreje, je dodal Koritnik.

Minister je opozoril tudi na pomembnost in obseg javnega naročanja, saj je po podatkih letnega poročila o oddanih javnih naročilih za leto 2019 skoraj 2000 naročnikov oddalo za več kot 5,5 milijarde javnih naročil oziroma 11,55 odstotka BDP.

Sicer pa je Koritnik napovedal tudi posodobitev zakonodaje na področju javnega naročanja. Tako na ministrstvu načrtujejo spremembe materialnega zakona, ki bodo lahko odgovorile na izziv večje učinkovitosti. Ob poenostavitvah sistema, ki bi olajšala oddajo javnih naročil, pa bo pozornost namenjena predvsem profesionalizaciji postopkov in njihovi digitalni transformaciji.

Težav v javnem naročanju sicer ni mogoče odpraviti samo s spremembo predpisov, kajti birokracijo predstavljajo v prvi vrsti ljudje sami, je ocenil Koritnik, ki si je ob tem zaželel, "da je postopek javnega naročanja orodje in hkrati orožje javnega naročnika, ne le nepotrebna ovira, ki jo je treba premostiti, ker pač tako pravi zakon".

Na kongresu so sicer obdelali več aktualnih problematik. Tako je Branko Kašnik iz podjetja Legal X glede prilagoditev razpisnih dokumentacij v "koronskih" časih izpostavil, da se je s pojavom covida-19 odprlo vprašanje spreminjanja samih javni naročil. Kot je ocenil, je v same pogodbe treba vgraditi element prožnosti.

V zvezi s konkretno dilemo, ali lahko epidemija covida-19 predstavlja višjo silo, na katero se lahko sklicuje stranka v postopku, je Kašnik pojasnil, da to pride v poštev samo v nekaterih situacijah, ki jih je treba posebej presojati.

Direktorica podjetja Bonorum Milena Basta Trtnik pa je v zvezi z novo prakso državne revizijske komisije pri oblikovanju sklopov naedla, da so naročniki praviloma svobodni pri oblikovanju sklopov, a morajo to storiti, če s tem prispevajo k večji učinkovitosti in gospodarnosti izvedbe javnega naročila.

Pomen delitve predmeta javnega naročila na sklope je po njenih besedah tudi v večji dostopnosti naročila večjemu številu ponudnikov, večji dostopnosti za mala in srednja podjetja ter v pritegnitvi večjega števila specializiranih ponudnikov.