STA novice / Odbor za finance s predlogom za dvoodstotno izredno uskladitev pokojnin v decembru

Predlog sprememb zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin je v parlamentarno proceduro vložil državni svet. Svetniki so predlagali, da bi se izredna uskladitev pokojnin v decembru določila v odstotku in ne v enakem znesku, ki bi veljal za vse upokojence.

Veljavni zakon namreč predvideva, da se vse pokojnine izredno uskladijo v višini 6,5 evra, če bo gospodarska rast za leto 2019 presegla 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Po predlogu državnega sveta pa bi se pokojnine ob takšni gospodarski rasti uskladile za en odstotek.

Po besedah svetnika Branka Šumenjaka je državni svet zakonsko spremembo vložil na pobudo Zveze društev upokojencev. Kot opozarjajo svetniki, trenutna rešitev pomeni odmik od ustaljenega načina usklajevanja pokojnin in osnovne ideje pokojninskega sistema, da je usklajevanje pokojnin namenjeno ohranjanju njihove vrednosti. Usklajevanje, določeno v odstotku, pa omogoča, da se pokojnine uskladijo, ne da bi se poseglo v razmerja med njimi.

Izredno uskladitev pokojnin v enakem znesku za vse upokojence je DZ konec lanskega leta v zakon zapisal na pobudo SAB. V pokojninskem sistemu velja tudi solidarnostni princip, je danes opozorila Maša Kociper (SAB). Dodala je, da se razmerja med pokojninami ne bi porušila, tudi če bi vsi upokojenci dobili enak znesek. Revni upokojenci tistih z višjimi pokojninami ne morejo dohiteti, pri usklajevanju v odstotku pa bodo slednji dobili nesorazmerno več; ob uskladitvi za en odstotek bi na primer tisti s pokojnino v višini 500 evrov dobili 60 evrov letno, tistim s pokojnino v višini 2700 evrov pa 324 evrov, je dejala.

Nekdo, ki ima že tako nizko pokojnino, ker je plačeval nižje prispevke, ker je imel nižjo plačo, s temi usklajevanji ne dobi skoraj nič, čeprav bi potreboval več, je opozoril tudi Matej T. Vatovec (Levica). V Levici so predlagali tudi dopolnilo, da bi se pokojnine v letih 2020 in 2021 postopno uskladile za 5,7 odstotka (za 2,85 odstotka v vsakem od obeh let).

Uskladitev bi se za vse upokojence izvedla v odstotku od povprečne bruto starostne pokojnine za obdobje januar - december preteklega leta, tako da bi vsi upokojenci dobili enak absolutni znesek. S tem bi po besedah Vatovca popravili krivice, ki so v preteklosti nastale zaradi nezadostnega usklajevanja pokojnin. A predlog Levice na odboru ni dobil zadostne podpore.

Marko Pogačnik (SDS) je menil, da je morda predlog za izredno uskladitev pokojnin v nominalnem znesku všečen, a na dolgi rok ogroža vzdržnost pokojninske blagajne. Vsi s pokojnino višjo od 650 evrov bi bili oškodovani, saj bi vsak mesec dobili manj, je opozoril in ocenil, da gre tudi za negativni signal mladim generacijam.

Če bi vsem namenili enako, bi bil to dejansko "nek defekt" v pokojninskem sistemu, je menil tudi Jožef Horvat (NSi) in dodal, da je z vidika pravičnosti korektno, da tisti, ki je plačeval večji prispevek v pokojninsko blagajno, tudi več dobi.

Je pa Horvat napovedal podporo dopolnilu DeSUS, po katerem bi se pokojnine v letu 2020, ne glede na gospodarsko rast, izredno uskladile za dva odstotka. Po njegovih besedah ne gre za "solo potezo" DeSUS, ampak za dogovor znotraj koalicije. Dopolnilo je na koncu odbor podprl s 14 glasovi - proti se je opredelila le Elena Zavadlav Ušaj (SDS).

Matjaž Han (SD) pa je, sicer ob napovedani podpori dopolnilu, opozarjal, da bo to pokojninsko blagajno dodatno stalo, in spraševal predstavnico vlade, državno sekretarko na finančnem ministrstvu Kristino Šteblaj, kakšno je vladno stališče. A je ta pojasnila, da se vlada do dopolnil še ni opredelila.