STA novice / SBC z naborom predlogov za ukrepe v boju s posledicami epidemije

Izvršni direktor SBC Goran Novković je na današnji novinarski konferenci ocenil, da so podjetja glede na obete ob začetku epidemije v precejšnjem številu relativno optimistična, zato bi bilo dobro takšne razmer izkoristiti za ukrepe, ki bi najboljše spodbudili k še večji rasti. "Obstaja pa tudi skupina podjetij, ki so zaradi ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa še vedno izredno prizadeta, čeprav so bila pred epidemijo uspešna. Zato vlado pozivamo, da se jim posveti posebna pozornost, kot se je turističnonastanitvenim," je pozval.

Predsednik SBC Jure Knez je opozoril, da boja s koronavirusom "še nismo dobili in stopamo v drugi polčas". Po svetu obstaja velika mera negotovosti, kaj se bo dogajalo do konca leta, nekatere panoge pa so bolj prizadete kot druge, zato potrebujejo pomoč. V Klubu slovenskih podjetnikov si želijo izboljšanja pogojev za zagotovitev dodatne likvidnosti podjetjem z državnim poroštvom in podaljšanje tega ukrepa do konca junija 2021. "Izdajanje posojil s poroštvom države v praksi ni zaživelo, zaradi različnih razlogov tudi ni veliko interesa, ker pa ne vemo, kaj bo prinesla prihodnost, se mi zdi bistveno, da ta ukrep dejansko zaživi," je ocenil Knez.

V SBC predlagajo tudi brisanje pogoja padca prihodkov za več kot 10 odstotkov v letu 2020 glede na 2019 pri ukrepih subvencioniranja čakanja na delo. Lastnik in generalni direktor podjetja Lotrič meroslovje Marko Lotrič je dejal, da je vlada od sprva predvidenih treh milijard evrov iz prvega protikoronskega zakona po neuradnih informacijah doslej podelila le 1,1 milijarde evrov. Ne zdi se mu pošteno, da do pomoči ne bi bila upravičena podjetja, ki so z inovativnimi pristopi in vlaganjem v nove proizvode uspela povečati prihodke. Direktor podjetja Špica International Tone Stanovnik pa je dodal, da je nepotrebno, da bi začela podjetja "prenašati" prihodke, da bi prejela pomoč, kot se je to dogajalo na Hrvaškem.

Direktor Jezeršek gostinstva Martin Jezeršek je dejal, da je kriza nišno prizadela podjetja. Ob tem je izpostavil industrijo srečanj, ki "nekako ne paše nikamor, temveč k različnim panogam" , in je ostala spregledana, čeprav predstavlja okrog 7000 delovnih mest. Letos naj bi izgubila 250 milijonov evrov neposrednih prihodkov.

Zato v SBC predlagajo uvedbo vavčerjev za podjetja iz industrije srečanj, in sicer v višini 10 odstotkov njihovih lanskih prihodkov od prodaje. Poleg tega si želijo tudi razširitve koriščenja turističnih bonov za vstopnice pri ponudnikih ogledov naravne in kulturne dediščine državnega pomena in industrije srečanj ter podaljšanje možnosti njihovega koriščenja do 30. junija 2021.

Želijo si tudi uvedbe epidemioloških pravil za tuje delavce po vzoru nekaterih zahodnih držav, in sicer z dvakratnim testiranjem in krajšo karanteno. Med drugim so izpostavili težave gradbincev zaradi obvezne 14-dnevne karantene za tujce, saj naj bi tisti, ki obiščejo sorodnike v tujini, izgubili polovičen zaslužek, zato se raje odločajo za delo v drugih državah.

SBC predlaga tudi zamrznitev določil zakona o minimalni plači, ki bodo omogočila dvig plač s 1. januarjem 2021, kar naj bi bilo v teh razmerah nevzdržno. Ustanovitelj in direktor podjetja Roto Štefan Pavlinjek je ocenil, da je bila sprememba zakona sprejeta v popolnoma drugačnih časih. "Če bomo dvignili minimalno plačo, bo to povzročilo seljenje delovnih mest iz Slovenije in naraščanje brezposelnosti. Zato želimo, da se zamrzne in potem dvigne v boljših časih," je dodal.