STA novice / Na konferenci o raznolikih izzivih v gradbeništvu (dopolnjeno)

Današnji prvi dan dvodnevne konference, ki poteka v Ljubljani, so se med drugim posvetili strateškim izzivom v panogi in ekonomskemu vplivu gradbeništva na druge dejavnosti. Gre za pomembno panogo s številnimi multiplikativnimi učinki in veliko zaposlenimi, so poudarili sodelujoči, država namreč na infrastrukturne investicije računa kot na enega glavnih dejavnikov za izhod iz koronske krize.

Za slednje je na ravni EU predviden obsežen program za okrevanje. Kot je povedal Josip Mihalic iz službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je predstavil razpoložljiva evropska sredstva v tekoči in prihodnji finančni perspektivi, bo eden od izzivov poraba dodatnih 312 milijonov evrov za tekočo finančno perspektivo s programom ReactEU, saj je na voljo razmeroma malo časa, do konca leta 2023.

Zato bo pomembno, da bodo v program uvrstili projekte, ki so že pripravljeni. Mihalic je glede na izkušnje iz dosedanjih kohezijskih projektov izpostavil, da lahko investicije zamakne umeščanje v prostor in zagotavljanje okoljskih presoj infrastrukturnih projektov.

Med izzivi panoge je tudi zagotavljanje ustreznega kadra, saj je zanimanje za gradbene poklice v zadnjih letih upadlo. Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Jure Gašparič je poudaril pomen sodelovanja gospodarstva in drugih deležnikov pri oblikovanju učnih programov. Prilagoditvi izobraževanja je bilo v zadnjih letih posvečene precej pozornosti, je pa vprašanje, ali so bili ukrepi vedno pravilno usmerjeni, je dodal in pozval k sodelovanju in skupnemu iskanju rešitev.

Izzivi so po besedah direktorja Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Jožeta Renarja med drugim tudi nizek ugled panoge v javnosti, velika odvisnost od političnih odločitev o investicijah in zakonodaji ter zagotavljanje konkurence na trgu javnih naročil.

Javna naročila so za gradbeništvo v Sloveniji velikega pomena, saj javne investicije predstavljajo pomemben del posla. Na tem področju pa je še precej težav, je dejala odvetnica in nekdanja predsednica državne revizijske komisije Vesna Cukrov. Med drugim prihaja do cenovnega dampinga, saj naročniki, kljub temu da zakon omogoča izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe, večinoma še vedno kot najpomembnejše merilo določajo najnižjo ceno. Nato se sklepajo aneksi, prihaja tudi do sodnih sporov, posledica pa je tudi, da se mnogi ponudniki na razpise ne prijavljajo več, kar krni konkurenco. Težava je po njenem mnenju tudi, da ni pravnega varstva zoper odločitve državne revizijske komisije.

Več projektov gradnje javnih najemnih stanovanj ima v gradnji in jih tudi še načrtuje Stanovanjski sklad RS. Kot je povedal direktor sklada Črtomir Remec, jim bo po letu 2023 zmanjkalo nekaj finančnih sredstev. Pri tem bi lahko dodatnih 100 milijonov evrov dobili iz povečanega zadolževanja, ki naj bi ga glede na predlog omogočila novela stanovanjskega zakona, še za 100 milijonov evrov pa bi potrebovali ali kot sistemski vir ali kot dokapitalizacijo.

Remec je tudi povedal, da se z Razvojno banko Sveta Evrope (CEB) - ki je skladu leta 2018 zagotovila 50 milijonov evrov posojila, s katerim gradi 600 stanovanj v Ljubljani in 200 v Mariboru - pogovarjajo o novem kreditu v višini 70 milijonov evrov, ki bi ga črpali v letih 2022-2025, z njim pa bi financirali gradnjo javnih najemnih stanovanj v tistih regijah Slovenije, kjer bi bile potrebe po teh stanovanjih.

Področje gradbeništva opredeljuje tudi gradbeni zakon, katerega predvidene spremembe so še do 10. septembra v javni obravnavi. Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Robert Rožac, ki je predstavil predvidene novosti, je deležnike pozval k oddaji pripomb in predlogov ter napovedal, da bo osnutek novele po javni obravnavi verjetno deležen sprememb.

Pripombe Inženirske zbornice Slovenije je na konferenci podal Dejan Prebil in izrazil željo, da bi odločevalci zbornico prepoznali kot relevantnega partnerja in se z njo posvetovali pri načrtovanih spremembah.

Na okrogli mizi v okviru konference so se strinjali, da je gradbeništvo strateška panoga, a da je država, vsaj doslej, ni dojemala kot takšne. "Gradbeništvo je pri nas stranski produkt nekih drugih dogodkov ... Takrat, ko se država nečesa loti, praviloma tudi investira in gre gradbeništvo gor, verjetno tri- ali štirikrat prek dimenzij, ki jih zmore, se napihne, nato pa naredimo rez in zgrmimo dol," je ponazoril gradbeni inženir Jože Novak, ki je med drugim v času prejšnje vlade vodil skupino za pripravo sistema vrednotenja nepremičnin.

"Panoga bi morala biti strateška, je pa samo za sprotne politične potrebe ... Temu se ne morejo prilagajati ne podjetja ne kadri," je dejal Renar, a poudaril, da ne bi smeli vreči puške v koruzo in reči, da projektov, ki so sedaj predvideni za gospodarsko okrevanje, ne moremo sami izvesti. Kot pozitivno je ocenil usmeritev vlade v krepitev domačega gradbeništva in pospešitev postopkov ter to, da je vlada prepoznala, da lahko z gradbeništvom hitreje pridemo iz krize.

Gradbena inženirka in nekdanja glavna gradbena inšpektorica Aleksandra Velkovrh ni prepričana, da ima država glede iskanja pravih rešitev za lažje delovanje panoge pravo smer, pri tem pa je navedla pogosto spreminjanje zakonov. Gradbeništvo je še na valu rasti iz prejšnji investicij, je menila in izrazila upanje, da padec, če bo sledil, ne bo preglobok.

Direktor Stanovanjskega sklada RS Črtomir Remec je izpostavil pomen gradnje stanovanj, ki ima tudi večji multiplikativni učinek od gradnje cest ali železnice. Poleg tega bo pomembno, je poudaril, da se štiri milijarde evrov, koliko bo predvidoma letos znašal proračunski primanjkljaj, koristno uporabi.

Na gradbeno-prostorsko-okoljski konferenci v organizaciji družbe Tax-Fin-Lex so se danes posvetili med drugim tudi pravnim vprašanjem glede udejanjanja javnega interesa in varstva zasebne lastnine pri urejanju prostora, zavarovanju plačil v gradbeništvu in reševanju sporov. V petek pa bodo med drugim govorili o izzivih za urbanizem, okolje in varovana območja, izobraževanju v gradbeništvu ter o izzivih pri sodelovanju investitorjev, projektantov, nadzornikov in izvajalcev.