STA novice / Še teden dni javne razprave o medijski zakonodaji, med doslej oddanimi pripombami večina kritik (ozadje)

Ministrstvo je predloge sprememb medijske zakonodaje na e-demokraciji objavilo 9. julija. Sprva zelo kratko javno razpravo, predvideno je bilo pet dni, so na pozive koalicijskih partnerjev, ki o predlogih niso usklajeni, podaljšali do 5. septembra.

Pozivi k umiku predlogov medijskih zakonov

Predlagane spremembe so sprožile ostre odzive opozicije, stanovskih organizacij in mednarodnih združenj, ne le zaradi kratkega roka za javno razpravo, ampak tudi zaradi vsebine. Sredi julija se je na Kongresnem trgu zbralo nekaj sto novinarjev in medijskih delavcev. Predstavniki Društva novinarjev Slovenije (DNS) ter novinarjev in medijskih delavcev RTVS, Slovenske tiskovne agencije (STA), časopisnih hiš in novinarskih sindikatov so opozorili, da predlagane zakonske rešitve postavljajo pod vprašaj preživetje in neodvisnost javnih medijev in medijskega prostora nasploh.

Opozorila o škodljivosti in neprimernosti predlaganih rešitev so spremljali tudi pozivi po njihovem umiku. Kot pa je ta teden ob obravnavi medijskih zakonov na eni od komisij državnega sveta dejal Oven, ki na ministrstvu za kulturo vodi direktorat za medije, sredi javne razprave predlogov ne bodo umaknili. Poudaril je, da se zakoni od faze osnutka do končnega predloga vedno spreminjajo, katere pripombe bodo upoštevali in katere ne, še ni mogel napovedati, saj te še preučujejo, poleg tega pričakujejo, da jih bodo kar nekaj dobili še v zadnjih dneh pred iztekom javne razprave.

Med predlogi, ki so v javnosti najbolj odmevali, so spremembe pri razdeljevanju rtv-prispevka, po katerih bi tri odstotke zbranega prispevka namenili za STA in pet odstotkov za uresničevanje javnega interesa na področju medijev, izločitev dejavnost oddajnikov in zvez iz RTVS, vzpostavitev novega sklada za financiranje slovenske televizijske produkcije ter predlog za spremembo načina imenovanja nadzornikov STA, ki naj bi se z DZ prenesel na vlado.

Z RTVS prihajajo opozorila, da bi spremembe zakona o RTVS vodile v razgradnjo nacionalne RTV hiše. Že tako finančno podhranjena RTV bi bila po besedah njenega generalnega direktorja Igorja Kadunca zaradi sprememb pri rtv-prispevku ter odsvojitve oddajnikov in zvez še ob 18 milijonov evrov.

Direktor STA Bojan Veselinovič se boji, da spremembe zakona o STA nudijo nastavke za to, da STA ne bo ohranila statusa samostojne medijske hiše. Če bo STA denar za javno službo dobivala iz rtv-prispevka namesto iz proračuna, kot sedaj, po njegovi oceni tudi ni nobenega jamstva, da bo ta finančno bolj preskrbljena, ne le zaradi pozivov po neplačevanju tega prispevka, ampak tudi zaradi spremenjenih odjemalskih navad, saj je linearnega gledanja televizije manj.

Ob financiranju pa so na STA kritični tudi do predlaganih sprememb pri imenovanju in razreševanju nadzornikov, ki jih uredništvo agencije ocenjuje kot velik korak nazaj v zagotavljanju avtonomije in neodvisnosti STA.

DNS: Spremembe zakona o RTVS bi vodile v razgradnjo javne radiotelevizije

Tudi v DNS so v pripombah, poslanih ministrstvu za kulturo, zapisali, da bi spremembe zakona o RTVS vodile v razgradnjo vloge in pomena javne radiotelevizije. Spremembe zakona o STA pa predstavljajo poskus podrejanja vodstva in uredniške politike agencije vsakokratni vladi, so navedli. Za oba predloga so zato predlagali umik iz obravnave. Medtem pa v Združenju novinarjev in publicistov predlog o prerazporejanju dela rtv-prispevka drugim medijem podpirajo. Glede sprememb pri imenovanju nadzornikov STA menijo, da je vseeno, ali jih imenuje vlada ali DZ. Bi bilo pa po njihovem mnenju smiselno določiti, da imajo lahko nadzorniki in direktor največ dva mandata.

V predlogu zakona o medijih je DNS posebej kritično "do prelaganja odgovornosti za financiranje javnega interesa iz proračuna na RTVS" in vzpostavitve novega sklada za financiranje slovenske televizijske produkcije. "Vsiljuje se vtis, da predlagatelj vzpostavlja sklad, ki bo pisan na kožo specifičnim medijem, ki so blizu vladajoči stranki," so zapisali.

Ugotavljajo tudi, da ministrstvo opušča regulacijo vseh anomalij, ki so se v preteklih desetletjih pojavile na slovenskem medijskem trgu, kot so občinski mediji, mediji v solastništvu političnih strank, slabo vodeni podatki v razvidu medijev, ki vodijo v netransparentnost lastništva, razrast nestrpnosti in dezinformacij, neučinkovito omejevanje medijske koncentracije, zastarel koncept subvencioniranja medijev.

Medijska zbornica: Spremembe zakona o medijih ne naslavljajo izzivov spleta in družbenih omrežij

Vrsto pripomb imajo tudi v medijski zbornici pri Gospodarski zbornici Slovenije ter Združenju radiodifuznih medijev. Menijo, da spremembe zakona o medijih ne naslavljajo izzivov, ki jih prinašajo splet in družbena omrežja.
Opozarjajo, da regulaciji niso podvrženi tuji televizijski programi, ki oddajo v Slovenji in predstavljajo nelojalno konkurenco slovenskim izdajateljem z dumpinškimi cenami oglaševanja, da se z ukinjanjem komercialnih radijskih mrež drastično posega v obstoječe poslovne modele ter ogroža njihov obstoj ter da predlog ustanovitve sklada za financiranje televizijske produkcije odpira številna vprašanja, zlasti glede upravičencev koriščenja teh sredstev. Koncentracijo v medijih se po njihovem mnenju ureja neustrezno. Prav tako se ne strinjajo s členom, ki ureja način financiranja programskih vsebin radijskih in televizijskih programov s statusom posebnega pomena neposredno iz rtv-prispevka.

Kritik pa je bila tekom javne razprave deležna tudi definicija slovenske glasbe, ki ne bi vključevala slovenskih izvajalcev, ki ustvarjajo v tujih jezikih, ali tistih, ki instrumentalno glasbo producirajo izven Slovenije.

Minister za kulturo Vasko Simoniti je sredi julija na seji parlamentarnega odbora za kulturo dejal, da ne gre za željo po poseganju v avtonomijo novinarskega dela, ampak se pričakuje, da bo prišlo do bolj gospodarnega in odgovornega ravnanja. V kasnejšem pogovoru za Demokracijo je ocenil, da je slovenski medijski prostor izrazito nepluralen in pristranski. Spremembe, vključene v predlog zakona o RTVS, pa po njegovih besedah narekujejo, naj se RTVS spremeni v dinamično, tehnološko in vsebinsko dinamično institucijo, ki je kot javni servis zavezana temeljnemu profesionalizmu.

V sklopu sprememb medijske zakonodaje je ministrstvo sicer predlagalo še spremembe zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, za katerega pa se je javna razprava že končala.