STA novice / Strategija od vil do vilic spodbuda prehodu k trajnostnemu prehranskemu sistemu (tema)

Strategija od vil do vilic bo po navedbah komisije z uresničevanjem konkretnih ciljev omogočila prehod k trajnostnemu prehranskemu sistemu EU, ki bo zagotovil prehransko varnost in dostop do zdrave hrane, pridelane na zdravem planetu.

Prav tako komisija predlaga ukrepe, ki bodo ljudem olajšali izbiro najbolj zdravih možnosti, na primer z izboljšanim označevanjem, ki bo bolje izpolnjevalo potrebe po informacijah o zdravi in trajnostno pridelani hrani.

Strategija je tudi ključen del evropskega načrta za okrevanje po pandemiji novega koronavirusa. Eden njenih ciljev je namreč okrepiti odpornost družbe na prihodnje pandemije in grožnje, kot so vplivi podnebnih sprememb, gozdni požari, neustrezna prehranska varnost ali izbruhi bolezni.

Med ključnimi ukrepi zmanjšanje uporabe pesticidov

Za preobrazbo prehranskega sistema je treba po navedbah komisije med drugim zmanjšati uporabo kemičnih pesticidov, ki prispevajo k onesnaževanju tal, vode in zraka ter izgubi biotske raznovrstnosti. Škodujejo lahko tudi neciljnim rastlinam, žuželkam, pticam, sesalcem in dvoživkam.

Komisija je že vzpostavila usklajeni kazalnik tveganja za količinsko opredelitev napredka pri zmanjševanju tveganj, povezanih s pesticidi. Ta kaže, da se je tveganje zaradi uporabe pesticidov v zadnjih petih letih zmanjšalo za 20 odstotkov. Dodatni ukrepi, ki jih napoveduje, naj bi splošno uporabo kemičnih pesticidov in njihovega tveganja do leta 2030 zmanjšali za 50 odstotkov, za toliko pa tudi uporabo nevarnejših pesticidov.

Med izzivi na tem področju je tudi znižanje vsebnosti kadmija v fosforjevih gnojilih, ki ga strategija od vil do vilic posebej sicer ne naslavlja. Kot je za STA dejal agrarni ekonomist Aleš Kuhar, kadmij v gnojilih predstavlja veliko težavo, ki pa se ji je Slovenija v veliki meri izognila. Prisoten je namreč predvsem v poljščinah, ki so v Sloveniji v manjšini.

Bruselj se je urejanja tega področja lotil sistemsko. Leta 2022 bodo tako začela veljati nova pravila, ki bodo vsebnost kadmija v fosforjevih gnojilih omejila na največ 60 miligramov na kilogram. V Sloveniji je zgornja meja trenutno določena pri 75 miligramih, nekatere članice pa so jo že spustile pod 30 miligramov. Na kmetijskem ministrstvu so za STA pojasnili, da bo tudi Slovenija z implementacijo evropske uredbe, ki je že v pripravi, vsebnost kadmija pravočasno omejila na 60 miligramov.

Uravnoteženo gnojenje brez poslabšanja rodovitnosti tal

Presežek hranil, zlasti dušika in fosforja, v okolju, ki je posledica prekomerne uporabe in tega, da rastline ne vsrkajo vseh hranilnih snovi, ki se uporabljajo v kmetijstvu, je še en pomemben vir onesnaževanja zraka, tal in vode ter vplivov na podnebje. Zmanjšuje biotsko raznovrstnost v rekah, jezerih, močvirjih in morjih, opozarjajo v Bruslju.

Z ukrepi, vključenimi v strategijo, želijo izgube hranil zmanjšati za najmanj 50 odstotkov, hkrati pa zagotoviti, da se rodovitnost tal ne bo poslabšala. To ukrepanje bo po njihovih navedbah zmanjšalo porabo gnojil za vsaj 20 odstotkov do leta 2030.

To nameravajo doseči z doslednim izvajanjem ustrezne okoljske in podnebne zakonodaje, tako da se z državami članicami določi zmanjšanje obremenitve s hranili, ki je potrebno za doseganje teh ciljev. Te nameravajo doseči tudi z izvajanjem uravnoteženega gnojenja, trajnostnim upravljanjem hranil ter z boljšim upravljanjem dušika in fosforja skozi njun celotni življenjski cikel.

Omejitev prodaje antimikrobikov in pospešek ekološkemu kmetovanju

V komisiji opozarjajo tudi na antimikrobično odpornost, povezano s prekomerno in neustrezno rabo antimikrobikov pri zdravljenju živali in ljudi. Po ocenah to v Evropskem gospodarskem prostoru vsako leto povzroči 33.000 smrtnih žrtev pri ljudeh in precejšnje stroške zdravstvenega varstva.

Komisija želi zato prodajo antimikrobikov za rejo živali in v akvakulturi do leta 2030 zmanjšati za 50 odstotkov. Novi uredbi o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in medicirani krmi po njenih navedbah zagotavljata širok nabor ukrepov za pomoč pri doseganju tega cilja in promocijo zdravja.

Eden od ciljev strategije je tudi povečanje deleža kmetijskih zemljišč za ekološko kmetovanje, in sicer za 25 odstotkov do leta 2030. V ta namen Bruselj pripravlja akcijski načrt za ekološko kmetovanje, ki naj bi državam članicam pomagal pri spodbujanju ponudbe in povpraševanja po ekoloških proizvodih. "S promocijskimi kampanjami in zelenimi javnimi naročili bo zagotovil zaupanje potrošnikov in spodbudil povpraševanje," so prepričani.

Težava v različnih izhodiščnih položajih držav

Slovenija v razpravi o novi strategiji za prehransko preobrazbo opozarja, da je treba pri ciljih za zmanjšanje uporabe pesticidov, gnojil in antibiotikov upoštevati različne izhodiščne položaje držav. Po navedbah kmetijskega ministrstva se namreč Slovenija skupaj s skandinavskimi državami nedvomno uvršča med tiste članice, ki imajo že sedaj najvišje standarde, ko gre za dobrobit živali, in je med državami, ki porabijo najmanj antibiotikov, tudi desetkrat manj kot nekatere druge, na primer sosednje države. Podobno velja pri fitofarmacevtskih sredstvih in gnojilih.

Do predlaganih ukrepov je kritičen tudi agrarni ekonomist Kuhar, ki kot ključno težavo prav tako izpostavlja velike razlike med kmetijskimi sektorji posameznih držav. "Skupnega evropskega kmetijstva ni, so le nacionalna kmetijstva. Ta so si med seboj tako različna, da jim je nesmiselno nalagati enotne ukrepe," je dejal.

Opozoril je, da pa Bruselj članicam obenem daje vse več svobode pri oblikovanju nacionalnih kmetijskih politik. Za mnoge države je to po njegovih besedah dobrodošlo, Slovenija pa bo tej nalogi sama težko kos.

Glede fitofarmacevtskih sredstev pa je dejal, da se jih v Sloveniji uporablja zelo malo. Kmetije, ki ne proizvajajo za trg, jih namreč skoraj ne uporabljajo, velika kmetijska podjetja pa jih uporabljajo skladno z vsemi priporočili.