STA novice / Vlada zaostruje ukrepe, saj število dnevno potrjenih okužb ne pada (zbirno)

V torek so v Sloveniji ob 1607 testiranjih potrdili 24 okužb z novim koronavirusom, hospitaliziranih pa je bilo 14 bolnikov, kar je dva več kot dan prej. Nihče od njih ni potreboval intenzivne nege, tri pa so odpustili v domačo oskrbo.

Za omejevanje okužb je vlada danes spremenila odlok o začasni splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi. Ta začasno prepoveduje zbiranje več kot 10 ljudi, zbiranje do 50 oseb pa bo dovoljeno, če bo organizator vodil evidenco udeležencev, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin.

Kot je spomnil, vlada že več dni in tednov opozarja na velika druženja, na katerih se lahko širi novi koronavirus. Zlasti na večjih zabavah se je dogajalo, da organizatorji niso znali navesti niti 10 odstotkov prisotnih. Zato bo v prihodnje zbiranje od 10 do 50 ljudi dovoljeno le, če bo organizator razpolagal s seznamom navzočih. Nanj bo moral vnesti ime, priimek, natančen naslov in telefonsko številko udeležencev. Seznam bo moral hraniti mesec dni in ga nato uničiti.

Vlada želi z vodenjem evidenc olajšati delo Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki je po Kacinovih besedah že na meji zmogljivosti. Če se med udeleženci pojavi oseba, okužena z novim koronavirusom, bo torej lahko NIJZ hitreje dosegel vse udeležence in jih poslal v osamitev ali karanteno.

Pravilo bo denimo veljalo tudi za poroke, čeprav gre načeloma za zasebne dogodke. Spremembe medtem ne veljajo za število ljudi v gostinskih lokalih ali na avtobusih, v teh primerih ni treba zbirati podatkov o strankah. Dovoljene so tudi maše. Še naprej so dovoljeni tudi denimo športni dogodki z do 500 udeleženci.

Od polnoči pa že velja spremenjen odlok, po katerem bodo na kontrolnih točkah Gruškovje, Obrežje, Metlika in Jelšane na meji s Hrvaško, Pince na meji z Madžarsko ter na letališču Jožeta Pučnika odločbe o karanteni vročali le še med 6. in 22. uro. Le na Obrežju jih vročajo ves čas. Pri tem je zdravstveni inšpektorat tudi poostril nadzor nad spoštovanjem odločb.

V torek je inšpektorat opravil 446 nadzorov. 372 oseb so inšpektorji našli na naslovu, ki je naveden na karantenski odločbi. Ugotovili so šest kršitev, v petih primerih pa dostop do zasebnega zemljišča kljub policijskemu spremstvu ni bil mogoč. V 18 primerih je bil naslov, naveden na karantenski odločbi, lažen, v 18 primerih pa oseba ni odprla vrat. V 27 primerih ni bilo mogoče najti osebe, ker je bil na naslovu večstanovanjski objekt, na odločbi pa ni bila navedena številka stanovanja.

Po besedah Kacina so izdajatelje karantenskih odločb dodatno opozorili, da morajo pobrati natančen naslov, na katerem bo bivala oseba, ki ji je izdana karantenska odločba.

V torek sprejete spremembe odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja covida-19 na mejnih prehodih dopolnjujejo tudi določila o dokazilih, ki jih oseba predloži mejnim organom, da dokaže, da ne prihaja iz države z epidemiološko visokim tveganjem (države na rdečem seznamu). Kot dokazila štejejo npr. originalni račun za plačilo nastanitve, dokazilo o lastništvu nepremičnine ali plovila, na katerem je oseba bivala, uradni seznam posadke v primeru najema plovila, potrdilo o plačilu turistične takse oziroma drugo primerno dokazilo.

Kot je pojasnil namestnik generalnega direktorja Policije Tomaž Pečjak, je odlok doslej določal izključno točno določena dokazila, s spremembo pa se nabor širi na "druge dokaze". Še vedno bo končna presoja pripadla policistu, ki lahko denimo za podatke, ali je oseba zapustila ozemlje Hrvaške, prosi tudi hrvaško policijo.

Je pa Pečjak posvaril, da vsako dokazilo ne bo dovolj za izogib karanteni. Le en račun za kavo ali kosilo na Hrvaškem denimo ne bo zadostoval, prav tako ne bodo dovolj dokazila, ki bi jih lahko oseba našla na svetovnem spletu ali bi ji jih dali prijatelji. Dokazilo mora biti personalizirano in dokazovati, da je bila oseba ves čas prisotna v državi, ki ni na rdečem seznamu, denimo na Hrvaškem.

Zaradi slabšanja epidemiološke slike v državi se po besedah Mateje Logar iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana s težavami soočajo na infekcijski kliniki, kjer so na meji kadrovskih in prostorskih zmogljivosti. Zato bo v primeru slabšanju stanja potrebna pomoč drugih oddelkov, od dodatnem poslabšanju pa tudi ukinitev rednih programov drugih oddelkov, je povedala na novinarski konferenci vlade.

"Vsi naši napori so zdaj usmerjeni v to, da tokrat ne bi bilo treba ukinjati rednih programov bolnišnic, ampak da bi lahko posamezni oddelki prilagodili svoj program in sprejemali bolnike s covidom-19, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje," je napovedala v luči morebitnega drugega vala okužb.

Z namenom zagotovitve ustrezne pripravljenosti na morebitni drugi val epidemije novega koronavirusa je sicer danes vlada pristojnim organom naložila pripravo trimesečnih zalog medicinsko-tehničnih sredstev. Obenem pa je ukinila medresorsko delovno skupino za vrednotenje ponudb zaščitne opreme.

Ministrstvo za zdravje in uprava za zaščito in reševanje morata najpozneje do 15. julija napraviti popis obstoječe zaščitne in druge medicinske opreme in seznam strateških zalog, ki jih država potrebuje za tri mesece. Na podlagi tega seznama pa bo zavod za blagovne rezerve v skladu z zakonom o blagovnih rezervah nabavil strateške zaloge medicinsko-tehničnih sredstev, je v dopisu zapisalo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.