STA novice / Inšpektorat za delo lani izrekel za 4,1 milijona evrov glob

Inšpektorji so lani ugotovili 25.222 različnih kršitev, izdali 11.346 upravnih in prekrškovnih ukrepov ter podali 40 naznanil sumov storitve kaznivega dejanja oziroma kazenskih ovadb, je razvidno iz letnega poročila inšpektorata za delo, objavljenega na spletni strani DZ.

V minulem letu so sicer prejeli 7215 prijav, leta 2018 pa 6384. Ob tem ugotavljajo, da so prijave zadnja leta vse bolj prepletene in se nanašajo na področja, "ki zahtevajo bolj poglobljene nadzore in daljše obdobje preučevanja poslovanja delodajalca".

Na področju delovnih razmerij so prejeli 5958 novih prijav, "kar je znatno več kot v preteklem koledarskem letu". Na podlagi izvedenih nadzorov so ugotovili 10.889 kršitev delovne zakonodaje, kar je nekoliko več kot v letu 2018.

Najpogosteje so bile ugotovljene kršitve na področju nadzora delovnih razmerij. 5980 se jih je nanašalo na institut plačila za delo, kar predstavlja več kot 50 odstotkov vseh kršitev. Med njimi so izstopale kršitve v zvezi z regresom za letni dopust, ki jih je bilo 3036. V zvezi s plačilnim dnem je bilo ugotovljenih 1694 kršitev, pri čemer pa ni šlo le za neizplačilo plače, temveč pogosto tudi za nepravočasno izplačilo.

Inšpektorat je zabeležil tudi porast kršitev zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, povezanih z delovnim časom in zagotavljanjem počitkov, pri tem pa opozoril, da je prekomernega dela v praksi gotovo še več. "Zaradi opustitve vodenja evidenc, neustreznega vodenja evidenc (tudi prirejenih evidenc) in nekoliko pomanjkljive normativne ureditve nepravilnosti v zvezi z delovnim časom ter zagotavljanjem počitkov težko ugotovimo," so pojasnili. Skladno s tem si želijo posodobitve tega zakona.

Še vedno se soočajo tudi z neupravičenimi prekarnimi oblikami dela, pri čemer opozarjajo, da je obravnava tovrstnih primerov zelo zahtevna, saj je treba dokazovati elemente delovnega razmerja.

Hkrati jih skrbi razmah pojava zagotavljanja dela delavcev uporabniku v nasprotju z zakonom o urejanju trga dela. Gre za primere delodajalcev, "ki niso registrirani kot agencije in posredujejo delavce na podlagi poslovnih pogodb, pri čemer pa imajo dejanska razmerja vse znake zagotavljanja dela delavca drugemu uporabniku".

"Glede števila ugotovljenih kršitev v primerjavi s številom nadzorov lahko rečemo, da s stanjem spoštovanja delovne zakonodaje nikakor ne moremo biti zadovoljni, saj bi ob večjem številu inšpektorjev, ki bi lahko opravili več nadzorov, nedvomno ugotovili še več kršitev," so opozorili na inšpektoratu.

Konec lanskega leta je bilo v poslovni register pri Ajpesu po njihovih navedbah vpisanih 220.236 poslovnih subjektov, kar pomeni, da se je od začetka leta 2008 njihovo število povečalo za dobrih 49.000. Število zaposlenih inšpektorjev pa temu trendu ne sledi. Leta 2008 so imeli 87 inšpektorjev, konec lanskega leta pa 91.

Na področju varnosti in zdravja pri delu so lani prejeli 995 novih prijav, kar je malo manj kot leta 2018, ugotovili pa 14.255 kršitev. Izstopale so tiste, ki so se nanašale na postopke ocenjevanja tveganj, na zagotavljanje zdravstvenega varstva delavcev ter na usposabljanje delavcev za varno delo. Skupaj so predstavljale 51,7 odstotka vseh ugotovljenih kršitev.

Sledile so kršitve v zvezi z ustreznostjo delovne opreme, ki jo delavci uporabljajo v delovnem procesu, v zvezi z delovnimi mesti na prostem, kamor se uvrščajo gradbišča, ter v zvezi z zagotavljanjem in uporabo osebne varovalne opreme.

Socialna inšpekcija je medtem lani prejela 262 prijav za inšpekcijske nadzore ter zaključila 279 inšpekcijskih zadev. Največ, 56 odstotkov, se jih je nanašalo na ravnanja centrov za socialno delo, in sicer predvsem na urejanje razmerij med starši in otroki po razpadu družinske skupnosti (43 odstotkov), na naloge, povezane s postavitvijo skrbnika (17 odstotkov), na zaščito ogroženih otrok ter rejništvo (16 odstotkov), na obravnavo nasilja v družini (15 odstotkov), na izvajanje socialnovarstvenih storitev (10 odstotkov) ter na izvajanje nalog, povezanih z uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev (sedem odstotkov).

Približno 15 odstotkov zaključenih inšpekcijskih zadev se je nanašalo na delo izvajalcev institucionalnega varstva starejših. Očitki so bili praviloma povezani s cenami oskrbe, nezadovoljstvom nad kakovostjo izvajanja storitev ter uveljavljanjem pravic oseb, ki se pri določeni starosti zaradi različnih razlogov težje samostojno odločajo oziroma je vprašljiva njihova izražena volja.

Poleg nadzorov in izdajanja ukrepov so uslužbenci inšpektorata lani opravljali tudi drugo delo in nudili strokovno pomoč delavcem in delodajalcem.