STA novice / Vladni predlog aplikacije za sledenje v neskladju s pogoji uporabe Applovih in Googlovih rešitev (II)

Državna sekretarja na ministrstvu za javno upravo in ministrstvu za zdravje Peter Geršak in Tina Bregant sta pred dnevi ob napovedi uvedbe aplikacije za sledenje okužbam omenila, da bi se lahko pri razvoju naslonili na nemško ali italijansko aplikacijo.

Po Geršakovih besedah bi si jo posameznik naložil na svoj pametni telefon, zaznavala pa bi vsak stik z drugim telefonom, ki bi imel prav tako naloženo aplikacijo, če bi se uporabnika srečala na razdalji, krajši od 1,5 metra in bi bila v stiku dlje kot 15 minut. Ti podatki bi se v celoti anonimizirani zapisovali v bazo stikov.

Vsak imetnik telefona z aplikacijo, ki bi bil pozitiven na okužbo, bi dobil kodo, ki bi jo vpisal v bazo stikov. Vpis bi sicer morali potrditi še na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Aplikacija bi predvidoma enkrat dnevno preverjala podatke v bazi stikov in okužb ter lastnika telefona za nazaj opozorila, v kolikor je prišel v stik s telefonom okuženega posameznika.

Aplikaciji, ki že nekaj tednov delujeta v Nemčiji in Italiji, pa sta namenjeni izključno obveščanju o morebitnem stiku z okuženimi in temeljita na aplikacijskih vmesnikih, ki sta jih razvila Apple in Google. Nemčija se je na primer kljub prvotno drugačnim načrtom odločila, da svojo aplikacijo zgradi s pomočjo Applovih in Googlovih vmesnikov, medtem ko je na primer Francija vztrajala na lastnih rešitvah.

Kot je pojasnil direktor Inštituta za digitalno družbo Digitas Dušan Caf, sta se velikana odločila za razvoj aplikacijskih programskih vmesnikov po precejšnjih pritiskih, saj sta želela zaščititi zasebnost uporabnikov in nista želela državnim zdravstvenim organom omogočiti dostopa do vseh funkcionalnosti svojih sistemov.

Problem pri razvoju aplikacij je predvsem v primerih, ko so naprave v načinu spanja. Aplikacije za sledenje, ki ne uporabljajo Googlovih in Applovih vmesnikov, namreč v načinu spanja ne delujejo, je opozoril Caf. Za polno delovanje bi obe družbi morali omogočiti dostop do določenih funkcionalnosti mobilnih naprav, česar pa ne želita storiti, je dodal.

Ob razvoju vmesnika pa sta se družbi zavzeli za varnost in zaščito zasebnosti svojih uporabnikov, je še povedal Caf. Aplikacije za sledenje morajo delovati decentralizirano, uporabniku pa morajo med drugim omogočiti, da se sam odloči, ali jih bo uporabljal in v kakšnem obsegu, anonimizirana identiteta pa je naključno ustvarjena le za določen čas in se menja.

Ameriška velikana postavljata jasne pogoje za uporabo njunih tehnoloških rešitev pri razvoju nacionalnih aplikacij. Med drugim prepovedujeta uporabo aplikacije za kakršnokoli vsiljevanje upoštevanja zakonodaje ali za namene, ki bi vodili v kaznovanje.

Pri tem kot primer izpostavljata prav upoštevanje karantene. Tudi sicer v svojih pogojih večkrat poudarjata, da morajo imeti uporabniki možnost, da se sami odločijo, ali bodo aplikacijo uporabljali in vnašali podatke o morebitni okužbi.

V vladnem predlogu je predvidena globa od 200 do 600 evrov za vse s potrjeno okužbo ali odrejeno karanteno, ki si aplikacije ne bi namestili. Zaradi neskladja vladnega predloga slovenska aplikacija tako najverjetneje ne bi dobila dovoljenja Googla in Appla za uporabo njune tehnološke rešitve. Ob tem je Caf glede pogojev velikanov še izpostavil, da aplikacije za sledenje stikom niso namenjene nadzoru oseb, ki jim je bila odrejena karantena.

Caf je še opozoril, da je temeljna zahteva za aplikacije za sledenje stikov, da mora njihova uporaba temeljiti na informirani in prostovoljni privolitvi. To po njegovem velja tudi za uporabnike, ki jim je odrejena karantena. Zakonsko obvezna uporaba aplikacije, četudi je uporabnikom odrejena karantena, ni skladna s smernicami o uporabi lokacijskih podatkov in orodij za sledenje stikov in splošno uredbo EU o varstvu podatkov. Po njegovem je še pomembno, da ne sme biti nobene prisile za uporabo aplikacije, na primer zaradi dostopa do javnih storitev.