STA novice / Zadnjo besedo pri slovenski protikoronski aplikaciji bodo imeli poslanci (dopolnjeno)

Vlada je v nedeljo potrdila predlog četrtega protikoronskega zakona, v katerem je predvidela tudi zagon aplikacije za pametne telefone, s pomočjo katere bi njene uporabnike anonimno opozarjala, da so bili v stiku z nekom, ki je okužen z novim koronavirusom.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant je v današnji izjavi za medije poudarila, da bo to tehnološka rešitev, ki bo epidemiologom pomagala pri identifikaciji stikov, ne bo omogočala sledenja lokaciji naprave, saj bo delovala na osnovi bluetooth tehnologije. To bo najbolj uporabno v primeru ponovnega razmaha epidemije novega koronavirusa, saj ima Slovenija premalo epidemiologov, da bi lahko dovolj hitro obdelovali stike okuženih v primeru velikega števila okuženih. Aplikacija po besedah Bregantove pomeni predvsem pomoč epidemiološki službi, saj je v interesu vseh, da omejimo širjenje okužb.

Kot so sicer pojasnili v sporočilu po nedeljski seji vlade, bi bili namestitev in uporaba prostovoljni in brezplačni, razen v primerih, ko je oseba potrjeno pozitivna na virus oziroma ji je bila odrejena karantena. V teh primerih bi si morala oseba, če je uporabnik ustreznega pametnega telefona, mobilno aplikacijo obvezno namestiti tako, da se lahko vanjo vnese naključno kodo.

Državna sekretarka pa je danes dejala, da se še dogovarjajo, ali bo aplikacija za osebe v karanteni obvezna ali prostovoljna. Tako Bregantova kot državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Peter Geršak sta se danes zavzela, da bi bila odločitev o namestitvi in uporabi aplikacije v celoti prostovoljna in stvar vsakega posameznika. Poudarila pa sta, da bo imel zadnjo besedo pri tem državni zbor.

Geršak je ob tem praktično ponazoril uporabo aplikacije. Posameznik bi si jo naložil na svoj pametni telefon. Aplikacija bi zaznavala vsak stik z drugim telefonom, ki bi imel prav tako naloženo aplikacijo, če bi se srečala na razdalji, krajši od 1,5 metra in bi bila v stiku dlje kot 15 minut.

Ti podatki bi se v celoti anonimizirani zapisovali v bazo stikov. Vsak imetnik telefona z aplikacijo, ki bi bil pozitiven na okužbo, bi dobil kodo, ki bi jo vpisal v bazo stikov. Vpis bi sicer morali potrditi še na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Aplikacija bi predvidoma enkrat dnevno preverjala podatke v bazi stikov in okužb lastnika telefona za nazaj opozorila, v kolikor je prišel v stik s telefonom okuženega posameznika.

Obvestilo bi razkrilo le, kdaj in približno kje je prišlo do stika, ne pa identiteto okuženega, je poudarila Bregantova. Na vprašanje, ali bo tisti, ki bo dobil obvestilo o tveganem stiku, moral v karanteno in bo tudi upravičen do nadomestila plače, je državna sekretarka odgovorila, da se o tem še niso dogovorili.

Pojasnila pa je, da bodo karantenske odločbe še vedno ostale kot doslej, saj se ne izključujejo z aplikacijo. Kot je poudarila, je pomembno, da aplikacijo uporablja čim več ljudi, zlasti mladi, ki se veliko družijo. Po njenih navedbah je sicer zaželeno, da bi aplikacijo uporabljalo od 60 do 70 odstotkov prebivalcev, kar pomeni praktično vsi v Sloveniji, ki imajo pametni telefon. "Verjetno bomo sami precej presenečeni, kolikokrat smo bili v tveganih stikih, pa se tega sploh nismo zavedali. Tako omogočamo, da ne zapiramo države, da se lahko eden do drugega obnašamo odgovorno," je pojasnila.

Kot je napovedala, bodo v aplikacijo vnesli tudi dodatne vsebine, aplikacija bo tako uporabnike opozarjala na umivanje rok, uporabo mask, skrb za razdaljo, zbiranje v skupinah.

Kakšni bodo stroški aplikacije, bo po Geršakovih navedbah odvisno od tega, katero obstoječo aplikacijo bodo izbrali, za kakšne prilagoditve se bo Slovenija odločila - zgolj za prevajanje ali tudi za dodajanje drugih funkcij. Kot je pojasnil, kalkulacije še niso naredili. Pričakuje pa, da bi lahko aplikacijo na ministrstvu za javno upravo pripravili v roku dveh do štirih tednov po tistem, ko bo državni zbor potrdil zakon.

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je v izjavi za medije ob robu srečanja s predstavniki občin pojasnil, da je na ravni EU že pripravljena odprtokodna različica, ki jo uporabljajo posamezne države za prilagoditev svojemu sistemu. Na srednji rok bo po njegovih navedbah ključno zagotoviti kompatibilnost teh aplikacij zaradi prehajanja meje.

Geršak pričakuje, da bo EU definirala standarde kompatibilnosti, da bi preko baz podatkov okuženosti lahko posredovali podatke.