torek, 23.6.2020
Ljubljana, 23. junija (STA) - Pred poslanci je po tistem, ko je ustavno sodišče državnemu zboru naložilo spremembe zakona o lokalnih volitvah, že drugi volilni izziv. A prioriteta, kot zagotavljajo, ostajajo spremembe zakonodaje, ki ureja volitve v DZ. Ta bo, kot kaže, tudi težji izziv, četudi nekatere poslanske skupine napovedujejo konstruktivno držo.
Po ugotovitvi ustavnega sodišča so v neskladju z ustavo 100., 101. in 102. člen zakona o lokalnih volitvah, ki določajo pravno varstvo kandidatov in predstavnikov kandidature. DZ mora ugotovljene protiustavnosti odpraviti v enem letu. Do spremembe zakona pa je ustavno sodišče z odločbo pristojnost za odločanje o pritožbi zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov, podelilo upravnemu sodišču.
V poslanskih skupinah so z odzivi za zdaj večinoma še zadržani. So pa v SMC za STA opozorili, da je ustavno sodišče v tej odločbi ugotovilo neustavnost glede t. i. volilnega spora in da "mora državni zbor poleg omenjenega urediti tudi t. i. referendumski spor ter volilni spor pri volitvah državnih svetnikov".
V SAB spremembo v smeri, ki jo je nakazalo ustavno sodišče, podpirajo. Tudi v največji vladni stranki SDS so navedli, da bo odločitev ustavnega sodišča treba upoštevati. Ob tem pa so dodali, da je trenutno prioriteta uskladitev zakona o volitvah v državni zbor z odločbo ustavnega sodišča, kar pa poudarjajo tudi v drugih poslanskih skupinah. Naj ne odlašajo, je poslance minuli teden pozval tudi predsednik republike Borut Pahor.
Predstavniki nekaterih poslanskih skupin so se danes sicer seznanili s posodobljeno aplikacijo za risanje meja med volilnimi okraji. Kot je ugotovilo ustavno sodišče, so med temi so trenutno prevelike razlike. Ob tem so v izjavah za STA v nekaterih poslanskih skupinah sicer ponovili bolj ali manj znana stališča.
V SDS se zavzemajo za uskladitev velikosti volilnih okrajev, prepričani pa so, da bi zahtevam ustavnega sodišča ugodili, če bi bilo največje razmerje med najmanjšim in največjim okrajem 1:3.
V SMC so ob tem spomnili, da poslanske skupine zaenkrat razpolagajo z dvema predlogoma sprememb ureditve volilnih okrajev, in sicer s predlogom, ki dopušča odklon od povprečnega okraja za 15 in takega z odklonom do 25 odstotkov. "Ocenjujemo, da sta oba omenjena predloga še vedno skladna z odločbo ustavnega sodišča, pri čemer dopuščamo možnost, da so v primerih nekaterih okrajev oziroma v izjemnih primerih dopustna tudi odstopanja, in sicer na podlagi drugih kriterijev, kot je npr. geografska zaokroženost".
V NSi si pri spremembah okrajev, če bo do njih prišlo, želijo čim manjše razlike v velikosti, a se o zgornji meji niso pogovarjali, so pa opozorili, da se bodo velikosti spreminjale tudi skozi leta zaradi migracij in da se z risanjem okrajev lahko strukturira volilni izid. Sami so sicer bolj za ukinitev okrajev, kot tudi v SAB in LMŠ.
V slednji sicer dodajajo, da so se, če ukinitev okrajev ne bo dobila zadostne podpore, pripravljeni pogovarjati o spreminjanju meja volilnih okrajev, "vendar pa nikakor ne pristajamo na politično barantanje z njihovimi velikostmi". "Čeprav spreminjanje meja okrajev terja manjšo podporo v parlamentu, bo doseganje soglasja med poslanci težavno, saj obstaja tveganje, da pri iskanju primerljivih volilnih okrajev odločbe ustavnega sodišča ne bi uresničili ustrezno oziroma v zadostni meri. V LMŠ zagovarjamo, da so volilni okraji, kolikor je to mogoče, med seboj primerljivi," so navedli in dodali, da tako razumejo tudi ustavno odločbo.
V SD pa ugotavljajo, da je možnost uskladitve volilne zakonodaje, predvsem upoštevajoč novo vladno koalicijo ter preference njene največje stranke, ki je na trdnem stališču proti ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi relativnega preferenčnega glasu, realno bolj na strani sprememb meja volilnih okrajev. Zanje sta obe možnosti sprejemljivi. "Nenazadnje smo ena izmed redkih strank, ki je s svojimi predlogi sodelovala pri oblikovanju obeh možnih rešitev," so navedli.
V DeSUS že od začetka zagovarjajo spreminjanje okrajev, njihov predlog je šel v smeri 25-odstotnega odstopanja.
Današnje predstavitve aplikacije za risanje okrajev so se sicer udeležili predstavniki SDS, SMC, DeSUS in LMŠ, po pojasnilih ministrstva za javno upravo, pa so vabili tiste, ki so izkazali interes - poleg omenjenih še SNS. V SAB so pojasnili, da "zaradi očitnega nesporazuma" niso prejeli vabila, se bodo pa odzvali na pripravljenost ministrstva, da jim jo predstavi individualno.
Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija
T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si
PONUDBA
Predstavitev portala
Zakonodaja
Sodna praksa
Strokovne publikacije
Komentarji zakonov
Zgledi knjiženj
Priročniki
Obveščanja o zakonodajnih novostih
TFL AI
TFL IZOBRAŽEVANJA
TFL SVETOVANJE
TFL BREZPLAČNO
Brezplačne storitve
Preizkusite portal TFL
E-dnevnik Lex-Novice
E-tednik TFL Glasnik
Dodatni članki