STA novice / Kljub avtentični razlagi bolnišnice primorane v upravni spor glede vračanja sanacijskih sredstev (tema)

DZ je v začetku marca sprejel avtentično razlago 7. člena zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov. V avtentični razlagi so zapisali, da je člen zakona treba razumeti tako, da se kot namensko porabljena sanacijska sredstva upoštevajo plačila zapadlih obveznosti do porabe teh sredstev, kar pa ni časovno omejeno.

To so storili po tistem, ko so proračunski inšpektorji petim od 15 bolnišnic, ki so konec novembra 2017 prejele skoraj 136 milijonov evrov za plačilo zapadlih neplačanih obveznosti do dobaviteljev in za plačilo posojil, naložilo vračilo skupaj 1,8 milijona evrov.

Splošne bolnišnice Trbovlje, Slovenj Gradec, Celje ter Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj so namreč plačevale račune s poznejšim datumom zapadlosti od 30. novembra 2017. To je dan, ko so bolnišnice prejele sredstva, medtem ko presečnega datuma v zakonu ni in sta ga ministrstvo za zdravje in ministrstvo za finance določila leto in pol po sprejetju zakona. Zakonski pogoj, da so bolnišnice dobile proračunska sanacijska sredstva, je bil le ta, da so konec leta 2016 izkazovale akumulativni minus.

Poleg teh bolnišnic je moral Onkološki inštitut Ljubljana v celoti vrniti sredstva, saj na ta datum niso imeli neporavnanih zapadlih obveznosti. Onkološki inštitut je dobre tri milijone evrov, kolikor so jih prejeli za sanacijo, tudi vrnil v proračun, uradno pa so še vedno v procesu sanacije, čeprav nimajo neporavnanih obveznosti ne primanjkljaja iz preteklih let.

Na vprašanje, ali bodo na podlagi avtentične razlage zahtevali vračilo sredstev, ki so jih vrnili v poračun, pa so na onkološkem inštitutu za STA pojasnili, da to še preučujejo.

Odločba vlade, da morajo bolnišnice vrniti sredstva, kljub avtentični razlagi dokončna

Bolnišnice so se na odločitev inšpekcije pritožile, vlada pa je pritrdila proračunskemu inšpektoratu. S tem je odločba inšpektorata postala pravnomočna.

In čeprav je DZ naknadno sprejel avtentično razlago, po kateri plačevanje računov po 30. novembru 2017 ni bilo sporno, bolnišnice niso dobile od vlade navodil oz. informacij, kako je z vračanjem sredstev glede na novo pravno stanje.

Direktor Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj Marko Breznik je za STA pojasnil, da so po sprejemu avtentične razlage pozvali vlado - takrat jo je vodil še Marjan Šarec - k razveljavitvi odločbe, a jih je ministrstvo za finance obvestilo, da je odločba vlade dokončna in da nanjo ni mogoča pritožba. Je pa dopustno sprožiti upravni spor, za kar so se tudi odločili. Enako so se odločile tudi ostale tri bolnišnice.

Inšpektorji naknadno z odločbo tudi nad izolsko bolnišnico, vlada o njihovi pritožbi še ni odločila

Proračunski inšpektorat je nekaj dni pred potrditvijo avtentične razlage v DZ izdal še eno odločbo, tokrat izolski bolnišnici, ki mora iz istih razlogov v proračun vrniti 2,58 milijona evrov. Inšpektorat je sicer v tej bolnišnici opravili nadzor nad porabo sanacijskih sredstev že junija 2018, a takrat niso ugotovili nepravilnosti, saj takrat ministrstvi za zdravje in finance še nista določili presečnega datuma, kdaj se šteje za nenamensko porabo sredstev.

Po opozorilih, da je inšpektorat drugače ukrepal v izolski bolnišnici, so inšpektorji vendarle ponovno obiskali obalno bolnišnico in v drugo prišli do enakih ugotovitev kot v Celju, Trbovljah, Slovenj Gradcu in Kranju. Izolska bolnišnica se je na odločitev inšpektorjev pritožila, vlada pa o pritožbi še ni odločala.

Na ministrstvu za finance so za STA pojasnili, da gradivo glede pritožbe še pripravljajo. Kdaj ga bo obravnavala vlada, še ni jasno. Je pa dejstvo, da se je vlada v tem času zamenjala, avtentično razlago pa so podprli praktično vsi poslanci razen Roberta Polnarja (DeSUS), ki je glasoval proti, in poslancev Levice, ki so se glasovanja vzdržali.

Na ministrstvu za zdravje so za STA ocenili, da bi vračilo sredstev povzročilo velike težave za normalno delovanje bolnišnic. "Pravni postopki v zvezi s tem pa še niso zaključeni. Glede te teme smo v kontaktih z ministrstvom za finance".

Likvidnost bolnišnic se poslabšuje

Dejstvo je, da bi morale v skladu z odločbo proračunskega inšpektorja sredstva vrniti tiste bolnišnice, ki so bile v tistem času najbolj likvidne, torej so imele najkrajše zapadle roke računov med vsemi bolnišnicami, ki so se znašle v sanaciji poslovanja. A nekatere med njimi so to dosegle tudi na račun tega, ker niso izplačali delavcem vseh nadur in niso nabavljali opreme.

Vodja sanacijskega odbora Robert Cugelj je februarja v DZ opozoril, da bodo omenjene bolnišnice zagotovo imele težave v poslovanju, če bodo morale vrniti sredstva. "Imele bodo bilančne minuse in predvsem bodo imele težave z likvidnostjo," je dodal. Pri državni zakladnici sta likvidnostna posojila letos najemali kranjska porodnišnica in slovenjgraška bolnišnica.

Tudi v ostalih bolnišnicah likvidnostna situacija ni rožnata. Po podatkih združenja zdravstvenih zavodov so imele bolnišnice konec marca za 58,7 milijona evrov zapadlih obveznosti, to je za skoraj osem odstotkov več kot konec lanskega leta. Od tega so imeli konec marca za 5,2 milijona evrov zapadlih obveznosti z rokom plačila nad štiri mesece.