STA novice / Na posvetu pri Pahorju o potrebi po zakonu o dolgotrajni oskrbi, Gantar javno razpravo napovedal za poletje

V uradu predsednika republike so pred današnjim posvetom o dolgotrajni oskrbi, ki so se ga udeležili predstavniki politike in organizacij, povezanih s starejšimi, sicer napovedali, da se bodo udeleženci seznanili z osnutkom zakona o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi starejšim omogočil varno, dejavno in dostojno preživljanje starosti. Pahor je v uvodu srečanja dejal, da bi v razpravi radi odgovorili na vprašanja, ali je osnutek zakona dobra podlaga za razpravo v DZ, ali dovolj jasno določa vire financiranja in ali so storitve dovolj natančno opredeljene. Ob tem je poudaril pomembnost tega področja. Navedel je, da se bo v prihodnjih letih pri nas močno povečalo število prebivalcev, starejših od 65 let.

Zdravstveni minister Gantar pa osnutka, ki ga še pripravljajo, ni razkril, glede zastavljene časovnice je pojasnil, da načrtujejo do konca tega ali začetka naslednjega meseca pripraviti osnutek zakona do te točke, da bodo o njem razpravljali v koaliciji, nato ga bodo za dva meseca dali v javno razpravo, septembra pa sledi obravnava na vladi in nato v DZ.

Kot je pojasnil, priprava zakona ni težavna v delu naštevanja pravic, problem pa je organizacijsko postavljanje in zagotavljanje potrebnih sredstev. Po njegovih navedbah je bila napaka, da smo v preteklosti morda več pozornosti posvečali domski oskrbi, saj smo v primerjavi z evropskimi državami nad povprečjem po številu oskrbovancev, zaostajamo pa pri zagotavljanju dostojnega življenja na njihovem domu.

Med vprašanji, s katerimi se soočajo pri pripravi zakona, je Gantar omenil vprašanja o dovoljenjih ali koncesijah na institucionalnem nivoju, vlogi lokalnih skupnosti, viru javnih sredstev, prispevnih stopnjah in zavarovanjih ter demografskem skladu.

Minister, pristojen za socialo, Janez Cigler Kralj se je med drugim zavzel za spoštovanje načela, da se v pridobljene pravice ne posega. Po njegovih navedbah je pomembno stabilno financiranje dolgotrajne oskrbe, kar da je povezano tudi z iskanjem novih javnih virov, ne pa samo proračunsko financiranje ali iz zasebnih virov.

Finančni minister Andrej Šircelj pa si želi, da bi bile storitve in njihov obseg točno določene, da bodo lahko za njih pripravili tudi sredstva. Napovedal je, da bodo analizirali vse davke in prispevke, da ugotovijo njihovo strukturo in porabo denarja prilagodijo. Ni se pa strinjal s tem, da bi vnaprej napovedoval uvedbo novega davka ali prispevka, če ne vemo točno, koliko sredstev potrebujemo in za kaj.

Nekateri udeleženci posveta se namreč ne strinjajo, da se je treba gibati v obstoječih finančnih okvirjih, ampak so prepričani, da bo treba zagotoviti dodatna finančna sredstva. Če se gibljemo v sedanjem finančnem okviru, smo zakon že vnaprej obsodili na propad, je prepričana predsednica SAB Alenka Bratušek. Po mnenju predsedujoče SD Tanje Fajon bo potrebna nova dajatev, ki jo mora prispevati vsak in jo bo treba postaviti v nov zakon.

Podobno je zagovarjal tudi koordinator Levice Luka Mesec, po njegovem mnenju ne gre računati na prerazporeditve znotraj obstoječega sistema in tudi države z urejenim sistemom dolgotrajne oskrbe imajo ponavadi urejen prispevek zanj.

Tako kot drugi udeleženci se je tudi finančni minister zavzel za stabilna sredstva za dolgotrajno oskrbo, in sicer v okviru javnih in zasebnih financ. Ljudi je treba po njegovem mnenju spodbuditi, da že vnaprej mislijo na svojo starost.

Da je ključno vprašanje dolgoročne finančne vzdržnosti, se je strinjal tudi generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Marjan Sušelj, ki je opozoril tudi na izkušnje iz zdravstva, kjer imajo premalo finančnih in kadrovskih virov.

Udeleženci so se sicer strinjali, da je skrajni čas za sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi. Več jih je namreč opozorilo, da je Slovenija ena redkih držav, ki področja dolgotrajne oskrbe nima celostno urejenega v zakonu. Strinjali so se, da sprejeti zakon gotovo ne bo idealen in z njim ne bodo zadovoljni vsi, a da bo vsaka rešitev boljša od te danes, ki je nimamo, zato je bistveno, da naredimo korak naprej.

Nekateri so sicer opozorili, da poletje ni najbolj primerno za javno razpravo, a Gantar dopušča možnost njenega podaljšanja.

Predsednica Srebrne niti - Združenja za dostojno starost Biserka Marolt Meden je poudarila, da starejši potrebujejo integrirane socialnovarstvene storitve na domu in tudi v domu starejših.

Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik pa je izpostavil tudi pomen preventive in aktivnosti, s katerimi starejši ohranjajo zdravje čim dlje.