STA novice / ECB pandemični program odkupov obveznic povečala za 600 milijard evrov (dopolnjeno)

ECB je marca zagnala 750 milijard evrov vreden izredni pandemični program odkupovanja zasebnih in javnih dolžniških vrednostnih papirjev. Gre za začasen program, s katerim želi banka zmanjšati tveganja, ki jim je območje evra izpostavljeno zaradi pandemije koronavirusa. Program naj bi bil sprva v veljavi do konca leta 2020, a ga je svet ECB v skladu s pričakovanji danes povečal in podaljšal. V obsegu ga je skoraj podvojil.

Kot so v izjavi po seji sveta sporočili iz ECB, bo z razširitvijo programa "denarna politika na splošno postala še bolj spodbujevalno naravnana ter bo tako podpirala pogoje financiranja v realnem gospodarstvu, zlasti za podjetja in gospodinjstva". Nakupi bodo prilagojeni tako po državah in vrstah sredstev kot časovno.

ECB bo neto nakupe v okviru programa PEPP izvajala tako dolgo, dokler ne oceni, da je kriza zaradi koronavirusa končana, vsekakor pa vsaj do konca junija. Ob tem bo ponovno investirala glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru PEPP, najmanj do konca leta 2022.

Danes je ECB v redni četrtletni napovedi ocenila tudi, da se bo gospodarstvo območja z evrom letos skrčilo za 8,7 odstotka, preden bo prihodnje leto okrevalo po 5,2-odstotni stopnji. Brezposelnost, upad prihodkov in izredna negotovost glede prihodnjega gospodarskega stanja so privedli do občutnega zmanjšanja široke potrošnje in investicij.

Okrevanje gre pričakovati v tretjem četrtletju, povzema nemška tiskovna agencija dpa. A "napredek je počasen glede na hitrost, s katero so v predhodnih mesecih ekonomski kazalniki upadli", je na novinarski konferenci po seji sveta ECB dejala predsednica banke Christine Lagarde. Hitrost okrevanja pa bo pomembno odvisna tudi od trajanja in uspeha ukrepov za obvladovanje pandemije, je dodala.

Nakupi v okviru rednega programa odkupov vrednostnih papirjev se bodo nadaljevali na mesečni ravni 20 milijard evrov, poleg tega pa se bodo do konca leta nadaljevali tudi nakupi v okviru začasnega svežnja 120 milijard evrov. Svet ECB še naprej pričakuje, da se bodo mesečni neto nakupi v okviru tega programa izvajali tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer - končali se bodo, tik preden začne ECB dvigovati ključne obrestne mere.

Ponovno investiranje glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru omenjenega programa, se bo v celoti nadaljevalo še daljše obdobje po datumu, ko bo svet ECB začel dvigovati obrestne mere.

Danes je svet sicer pričakovano odločil, da obrestne mere za operacije glavnega refinanciranja, za odprto ponudbo mejnega posojila in za odprto ponudbo mejnega depozita ostanejo nespremenjene na ravni 0,00, 0,25 oz. minus 0,50 odstotka.

Svet ECB je ponovno zatrdil, da je pripravljen prilagajati obstoječe instrumente na način, da se bo inflacija vzdržno gibala proti ciljni ravni; ta je tik pod dvema odstotkoma.

Tokratno zasedanje se je sicer odvilo manj kot mesec dni zatem, ko je nemško ustavno sodišče odločilo, da je bil 2600 milijard evrov vreden program odkupovanja obveznic, zagnan leta 2015, morda nesorazmeren s ciljem zagotavljanja cenovne stabilnosti. ECB mora v treh mesecih utemeljiti sorazmernost programa, sicer bo nemška centralna banka Bundesbank iz njega izključena.

Lagardova je v zvezi s tem podčrtala pomen neodvisnosti centralne banke. "Verjamemo, da bo najdena dobra rešitev - rešitev, ki neodvisnosti ECB in primata evropskega prava nikakor ne bo postavljala pod vprašaj," je dejala po poročanju nemške tiskovne agencije dpa. Je pa potrdila, da ECB kot evropska institucija ocenjuje, da je za njen nadzor pristojno Sodišče EU.