STA novice / V DZ predlogu zakona za zagon investicij očitki glede okolja in ohlapnosti

Predlog interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji covida-19 predvideva, da bo vlada sprejela seznam pomembnih investicij, ki bodo imele prednostno obravnavo pri pristojnih organih, tudi v primeru upravnih sporov zoper upravne akte. Cilj je čim hitrejši začetek izvajanja investicij.

Predlog ministrstvu za okolje in prostor nalaga imenovanje koordinacijske skupine, ki bo usklajevala in pospeševala postopke pridobivanja dovoljenj, in sicer tako, da bo skrbela za sočasno pridobivanje soglasij za posamezne investicije in preprečevala njihovo podvajanje.

Državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Metka Gorišek je danes poudarila, da je analiza ministrstva pokazala, da so nekatere vloge pri njih že blizu deset let. "Največji problem je bil pri okoljevarstvenih soglasjih in pa tudi pri integralnih dovoljenjih, vsekakor tudi pri gradbenih dovoljenjih, pa tudi pri državnih prostorskih načrtih," je nanizala.

Sledila je predstavitev poslanskih stališč, ki jo je odprl Andrej Rajh (SAB). V SAB predlogu po njegovih besedah ne bodo nasprotovali, saj vedo, "kako velik vpliv imajo pomembne državne investicije na zagon gospodarstva in posledično na življenjski standard".

Ivan Hršak (DeSUS) je opozoril, da bi lahko predlagani zakon zajel za okoli 500 milijonov evrov investicij z najrazličnejših področij. "Pričakujemo lahko hitrejši zagon gospodarstva, kar bo zelo pozitivno vplivalo na zaposlenost," je dodal.

Predlog, ki gre v smer odprave birokratskih ovir, podpirajo tudi v SDS in SNS, sta povedala Bojan Podkrajšek in Dušan Šiško.

Trenutno sicer iz tega razloga stoji med 400 in 500 projektov, je navedel Blaž Pavlin (NSi). "Če bi bila vsaka investicija vredna le en milijon evrov, lahko hitro izračunamo, kaj bi začetek gradnje pomenil za gospodarsko aktivnost, delovna mesta in prilive v državni proračun," je dejal.

Gregor Perič (SMC) pa je kot pozitivne izpostavil predvidene določbe, ki prvič doslej v javnem naročanju narekujejo obvezno uporabo smernic Evropske komisije o udeležbi ponudnikov blaga tretje države na trgu javnih naročil EU. "Zaradi nevarnosti konkurence neevropskih gradbenih podjetij, predvsem mislim na kitajske in turške, je Evropski svet pozval Evropsko komisijo in članice k ukrepanju," je spomnil.

Edvard Paulič (LMŠ) je medtem pozval k potrditvi njihovega predloga dopolnila, po katerem bi se prednostno obravnavali tudi projekti, za katere je država zagotovila poroštva v zakonu o izvrševanju proračuna za leti 2020 in 2021, torej drugi tir, tretja razvojna os in stanovanjska problematika mladih.

V SD pa predlagani zakon zavračajo. "Takšno rokohitrstvo je zelo škodljivo, posledice pa so lahko v veliki meri ireverzibilne, kajti ko bo investicija že realizirana, bo okoljske posledice težko ali nemogoče odpraviti. To pa nas lahko na dolgi rok pahne v kolesje nasedlih, okolju in ljudem škodljivih investicij," je dejal Matjaž Nemec. "Smo za investicije in za varovanje okolja skupaj, ne pa za investicije ali za varovanje okolja," je dodal.

"Predlagani zakon je vsebinsko popolnoma prazen," pa je v imenu Levice ocenil Željko Cigler. Kriteriji za projekte, ki naj bi prišli v poštev, so po njegovih besedah ohlapni, saj omenjajo le zasledovanje strateških ciljev nacionalnih politik. Sam verjame, da je seznam investicij že pripravljen, čeprav je njegova vzpostavitev predvidena po sprejemu zakona. Na vrhu je "osebni projekt okoljskega ministra Andreja Vizjaka, to je Hidroelektrarna Mokrice", je bil kritičen.

V nadaljevanju se je razvila živahna poslanska razprava, v kateri se je pokazalo, da se vsi zavedajo pomena investicij za okrevanje gospodarstva, a se ne strinjajo glede poti do njihove pospešitve in projektov, ki bi jih bilo treba pospešiti. Predlogu, o katerem bodo poslanci glasovali še danes, se kljub temu obeta podpora. Izrecno mu namreč nasprotujejo le v SD in Levici.