STA novice / Sloveniji poziv k zagotovitvi odpornosti sistemov zdravstva in dolgotrajne oskrbe (dopolnjeno)

Slovenija je od Evropske komisije dobila tri priporočila za proračunsko, reformno in naložbeno ukrepanje, ki pa vsako vključuje več pozivov. Prvo je osredotočeno na javne finance, drugo na trg dela, tretje pa na gospodarsko okolje in naložbe.

"Prioritetna področja so v veliki meri skladna s področji, ki jih vlada naslavlja v okviru protikoronskih ukrepov. V tej luči si bo vlada prizadevala za oblikovanje ukrepov in skupne strategije za nadaljnji zagon gospodarstva in čim hitrejše okrevanje po prekinitvi gospodarske aktivnosti zaradi epidemije," so zapisali na ministrstvu za finance.

V prvem priporočilu komisija Slovenijo poziva, naj zagotovi odpornost zdravstva in sistema dolgotrajne oskrbe, tudi z zagotavljanjem ustreznih zalog ključnih proizvodov za sanitetno zaščito in naslovitvijo izziva pomanjkanja zdravstvenih delavcev.

Slovenija se je namreč po oceni komisije na začetku izbruha covida-19 soočila z izzivi pri zagotavljanju zadostnih zdravstvenih zmogljivosti. "Izbruh virusa je odkril strukturne probleme v zdravstvenem sistemu," ugotavlja komisija. Pri tem izpostavi potrebo po zagotovitvi več usposobljenih zdravstvenih delavcev in njihovi napotitvi tja, kjer so potrebe največje.

Kriza po navedbah komisije izpostavlja potrebo po zaščiti finančne zmogljivosti zdravstva in sistema dolgotrajne oskrbe, ki sta oba na čakanju na strukturne reforme. Poziva k pravočasnemu sprejetju in izvedbi nove zakonodaje na področju dolgotrajne oskrbe in zdravstvenega zavarovanja ter razširitvi finančnih virov za zdravstveni sistem.

"Pomanjkanje zakonodaje o dolgotrajni oskrbi je omejilo zmožnost Slovenije v boju proti covidu-19 v najbolj prizadetih okoljih," izpostavlja komisija. Poziva k nadaljnjim znatnim prizadevanjem za zagotovitev kakovostnih storitev na tem področju.

Poleg tega komisija Slovenijo v prvem priporočilu poziva, naj v skladu s splošno odstopno klavzulo pakta za stabilnost in rast sprejme vse potrebne ukrepe za učinkovito naslovitev pandemije in podporo gospodarstvu. Ko bodo gospodarske razmere to dopuščale, pa naj izvaja fiskalne politike, usmerjene k doseganju preudarnega srednjeročnega fiskalnega položaja in zagotavljanju vzdržnega dolga ob krepitvi naložb.

Ob tem komisija spomni na svojo oceno, da Slovenija znatno odstopa od priporočila iz julija 2018, po katerem nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov v letu 2019 ne sme preseči 3,1 odstotka, kar ustreza letni strukturni prilagoditvi v višini 0,65 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Vendar pa v luči sprožene splošne odstopne klavzule komisija zaradi tega ne bo ukrepala v okviru postopka zaradi znatnega odstopanja od srednjeročnih proračunskih ciljev.

Izvršni podpredsednik komisije za gospodarske teme Valdis Dombrovskis je ob predstavitvi priporočil danes izpostavil, da na tej točki sredi krize novega koronavirusa ni mogoče zagotoviti verodostojnih srednjeročnih fiskalnih usmeritev, zato bodo to storili jeseni.

V drugem priporočilu komisija Slovenijo poziva, naj zagotovi ustrezno nadomestilo dohodka in socialno zaščito ter ublaži vpliv krize na zaposlovanje, tudi s krepitvijo shem za kratkotrajno delo in s prožno organizacijo dela. Poziva tudi k zagotovitvi ustrezne zaščite za nestandardne delavce.

V tretjem priporočilu pa komisija izpostavlja, da je treba še naprej hitro izvajati ukrepe za zagotavljanje likvidnosti in financiranja podjetij in gospodinjstev ter zmanjševanje administrativnega bremena. Poziva tudi k spodbujanju zasebnih naložb v podporo gospodarskemu okrevanju.

Poleg tega v Bruslju Slovenijo pozivajo, naj naložbe osredotoči na zeleno in digitalno tranzicijo, še zlasti na čisto in učinkovito proizvodnjo in uporabo energije, okoljsko infrastrukturo, trajnostni transport, raziskave in inovacije ter uvajanje omrežij 5G. Poziva tudi k spodbujanju digitalnih zmogljivosti podjetij ter krepitvi digitalnih veščin, e-trgovine in e-zdravja.

Komisija v poročilu o Sloveniji opozarja tudi, da bodo slovenske regije socialnoekonomske posledice pandemije verjetno čutile neenakomerno, kar pomeni znatno tveganje poslabšanja že zaznanega trenda razlik med prestolnico in preostalo državo.

Evropska komisija je danes v Bruslju objavila letna priporočila za vse članice, in to desetič zapored. Ta priporočila so vrhunec evropskega semestra, cikla tesnejšega usklajevanja politik članic pod budnim bruseljskim očesom, ki ga je unija uvedla sredi finančne krize leta 2011, da bi okrepila odpornost na nove krize.

Tokratna priporočila prihajajo sredi krize zaradi pandemije novega koronavirusa, tako da bo treba za ocene dejanske razsežnosti učinkov krize še počakati. Rdeča nit vseh priporočil so pozivi k naložbam v zdravstvo, zaščiti delovnih mest in zagotavljanju likvidnosti podjetij.

Dombrovskis je opozoril, da bo zdravstvena kriza pustila globoke in trajne brazgotine ne le evropskemu gospodarstvu, temveč tudi družbi, zato morajo članice nasloviti neenakosti in zagotoviti, da ne bodo nikogar prezrle.

Izvršni podpredsednik je danes članicam posredoval še eno pomembno in daljnosežno opozorilo: uresničevanje priporočil, ki sicer tradicionalno ni najboljše, bo pomembno merilo pri črpanju sredstev iz novega sklada za okrevanje in odpornost, ki ga bo komisija predlagala prihodnjo sredo.