STA novice / Tretji paket protikoronskih ukrepov bo vreden milijardo evrov (zbirno)

Shema subvencioniranja skrajšanega delovnika bo na voljo delodajalcem, ki vsaj desetini zaposlenih ne bodo mogli zagotavljati 90 odstotkov dela, in sicer na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas. Država bo subvencionirala od pet do 20 ur tedensko, kar pomeni, da bo moral delavec opraviti vsaj polovičen delovnik. Subvencije bodo fiksne in bodo znašale do 448 evrov, je na vladni novinarski konferenci povedal minister za delo Janez Cigler Kralj.

Kot je izpostavil, se bo moral delodajalec ob odločitvi za skrajšan delovnik posvetovati s sindikatom v podjetju ali svetom delavcev, zaposleni pa bo moral v času, ko bo delal skrajšani čas, ohraniti vse pravice iz delovnega razmerja. Predvidena je tudi varovalka, skladno s katero prejemniki subvencij še mesec po izteku koriščenja ukrepa ne bodo smeli odpuščati.

Časovno bo ukrep omejen od 1. junija do 31. decembra, zanj pa bodo zagotovljena vsa potreba sredstva, je zagotovil minister. Celoten predvideni tretji protikoronski zakon naj bi bil medtem težak okoli milijardo evrov. Financiral naj bi se iz evropskih sredstev iz Evropskega socialnega sklada in s posojili iz evropskega instrumenta Sure.

Evropski instrument Sure je vreden 100 milijard evrov, finančni minister Andrej Šircelj pa pričakuje, da bo Slovenija iz njega dobila 900 milijonov evrov, pogoji pa bodo ugodni. Evropska komisija se bo namreč za ta namen enostavno zadolžila in ker ima dobro boniteto, je pričakovati zelo ugodno obrestno mero, to pa pomeni ugodno zadolžitev tudi za Slovenijo.

Kljub temu pa gre za povratna in ne za nepovratna sredstva, je opozoril finančni minister in dodal, da to pomeni dodatno zadolžitev za Slovenijo.

Turistične bone bodo prejeli vsi prebivalci Slovenije, mladoletni v višini 50 evrov, odrasli pa v višini 200 evrov, je povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Koristiti jih bo mogoče za plačilo nočitve oz. nočitve z zajtrkom v hotelih, počitniških domovih, kampih, na turističnih kmetijah in v podobnih nastanitvenih obratih za kratkotrajno bivanje.

Boni bodo izdani v elektronski obliki, uveljavljati pa jih bo mogoče z davčno številko pri izbranem ponudniku turistične storitve. Temu bo Finančna uprava RS strošek povrnila v osmih dneh. Celotno vrednost bo treba izkoristiti naenkrat, in sicer najpozneje do 31. decembra. Če bo DZ tretji protikoronski zakon pravočasno sprejel, bodo veljali od 1. junija dalje.

Državo bo izdaja turističnih bonov stala 345 milijonov evrov, Počivalšek pa pričakuje, da bodo dopustniki za storitve, ki jih na izbrani lokaciji ne bodo mogli plačati z bonom, porabili dodatnih 172 milijonov evrov.

Ob tem je poudaril, da bo turizem posledice epidemije čutil še dolgo časa in da ga pri tem ni mogoče primerjati z avtomobilsko ali katero drugo industrijo. "Turizem je v času epidemije praktično obstal, medtem ko so druge panoge lahko nemoteno delovale, tudi proizvodne," je podčrtal.

Bo pa vlada v tretji protikoronski zakon vključila ukrepe za pomoč tudi podjetjem iz drugih gospodarskih panog. Med njimi je Počivalšek poleg subvencioniranja skrajšanega delovnega časa za vse panoge izpostavil nekoliko spremenjen ukrep subvencioniranja nadomestila plače za delavce na čakanju na delu.

Po novem bodo ta ukrep lahko koristila podjetja v turizmu in gostinstvu, ki jim bodo prihodki letos po njihovi oceni padli za več kot 10 odstotkov glede na leto 2019, je povedal Počivalšek. Med upravičenci do tega ukrepa je naštel hotele, počitniške domove, kampe, restavracije, potovalne agencije, organizatorje razstav in sejmov, upravljalce objektov za kulturne prireditve, igralnice in turistične prevoznike.

Ob tem je pojasnil, da bo moral delodajalec napotiti zaposlene na čakanje najpozneje do 30. junija, tako kot po prvem protikoronskem zakonu pa jih bo lahko poklical nazaj na delo za poljubnih sedem dni v mesecu. Država bo za te delavce delodajalcu povrnila 80 odstotkov nadomestila plače, ki ne sme biti nižje od minimalne plače. Ta vrednost je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, preostanek bo šel v breme delodajalca, je povedal minister.

V tretji protikoronski zakon bo vključena tudi pravna podlaga za priglasitev državnih pomoči po pravilih EU in na tem podlagi bodo na gospodarskem ministrstvu pripravili program finančnih spodbud, ki bodo namenjene področju turizma, obmejnim problemskih območjem in drugim področjem.

Za zagotavljanje likvidnosti podjetij pa bosta Slovenski podjetniški sklad iz Maribora in Slovenski regionalno razvojni sklad iz Ribnice ponudila ugodna in hitra likvidnostna posojila. Sredstva so že zagotovljena v državnem proračunu, in sicer skupaj 24,4 milijona evrov za oba sklada. To bo omogočilo za 40 milijonov evrov ugodnih likvidnostnih posojil za približno 900 mikro in malih podjetij, je ocenil Počivalšek.

Premier Janez Janša je predstavitev novih ukrepov pospremil z besedami, da je ugled varne in urejene države, ki je sposobna poskrbeti za zdravje prebivalstva tudi ob izbruhu pandemije, trenutno najboljše priporočilo tako v turizmu kot pri investicijah. Za to prednost se je treba v veliki meri zahvaliti zdravstvenemu sistemu, je dejal v video nagovoru državljanom in dodal, da zato pričakuje dodatno podporo javnosti v naslednjih mesecih, ko bo država zagotavljala sredstva za nujne naložbe po slovenskih bolnišnicah in dograjevala plačni sistem v zdravstvu in zdravstveni negi.