STA novice / Bruselj s smernicami za oživljanje turizma, nekatere države že v odpiranje mej (zbirno)

Rdeča nit smernic Evropske komisije je, da je treba pri ukrepanju upoštevati epidemiološki razvoj in načelo sorazmernosti, se tesno usklajevati in se izogniti vsakršni diskriminaciji, ki ni povezana z virusom.

"Za nikogar od nas to ne bo normalno poletje, a če vsak prispeva po svojih najboljših močeh, potem nam poletja ne bo treba preživeti doma," je ob predstavitvi svežnja poudarila izvršna podpredsednica komisije Margrethe Vestager.

Namen teh smernic je, da dobijo ljudje priložnost za počitek, sprostitev in svež zrak. Takoj ko bodo zdravstvene razmere to dopuščale, morajo imeti ljudje priložnost, da se srečajo s prijatelji in družino v svoji državi ali čez mejo, pri čemer pa je nujno zagotoviti ustrezno varnost, izpostavljajo v komisiji.

Ključen cilj tega svežnja je tudi pomagati turizmu pri okrevanju od pandemije in zagotoviti, da bo Evropa še naprej glavna turistična destinacija.

Turizem prispeva okoli deset odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) EU ter neposredno ali posredno več kot 27 milijonov delovnih mest. Zaradi pandemije bi lahko turistični ekosistem po ocenah komisije izgubil najmanj 50 odstotkov prometa v tem letu, pri čemer se največ težav pričakuje na jugu Evrope.

Na Hrvaškem so imeli glede na danes objavljene podatke aprila nekaj manj kot 9500 turističnih obiskov, kar je bilo za 99 odstotkov manj kot aprila lani. Pri tem je bilo 392.000 nočitev, kar je 88 odstotkov manj kot leto prej.

K temu so prispevale tudi zaprte meje v Evropi, ki pa jih ponekod prav v luči prihajajoče turistične sezone počasi želijo odpreti. Nemčija bo s tem začela v soboto, do popolne vrnitve v normalno stanje pa bo verjetno minilo še nekaj tednov.

Najprej bodo odpravili nadzor na meji z Luksemburgom. Pripravljeni pa so odpraviti tudi nadzor na meji z Dansko. Na meji s Švico, Francijo in Avstrijo bo nadzor v veljavi do 15. junija, od takrat pa bo predvidoma dovoljeno prosto prečkanje meje, je danes napovedal nemški minister za notranje zadeve Horst Seehofer.

Avstrija bo medtem 15. junija v celoti odprla svojo mejo z Nemčijo. Že od petka bodo na njej izvajali le še posamezne naključne preglede. Avstrijska vlada si želi, da bi kmalu podobne dogovore sklenili tudi z ostalimi sosednjimi državami.

Glede Italije pa je po besedah kanclerja Sebastiana Kurza spričo posebnih razmer potrebno drugačno ravnanje. Zaradi še vedno velikega števila okužb po njegovem ni verjetno, da bi Avstrija kmalu odprla mejo s to državo.

Poljska vlada je po drugi strani danes podaljšala nadzor na svojih mejah še za 30 dni - od 14. maja do 12. junija. Se pa bodo na Poljskem 18. maja znova odprli lokali in restavracije, frizerski in kozmetični saloni.

Takrat bodo nov krog rahljanja ukrepov proti koronavirusu izvedli tudi v Belgiji. V šole se bodo postopoma začeli vračati nekateri učenci, odprli se bodi frizerski saloni, muzeji in živalski vrtovi. Mogoče bo še ponovno odprtje zunanjih tržnic z največ 50 stojnicami, dovoljeni bodo tudi treningi športnih ekip z največ 20 udeleženci.

Po sedmih tednih so že danes nekoliko zrahljali ukrepe v Angliji. Številni so se lahko vrnili na delo, jim pa oblasti odsvetujejo uporabo javnega prevoza. Tisti, ki ga vendarle uporabljajo, si morajo zakriti nos in usta. Od danes so v Angliji dovoljene tudi nekatere športne in druge aktivnosti na prostem.

Iz nekaterih drugih delov sveta po drugi strani ne prihajajo spodbudne novice. V Braziliji so v zadnjih 24 urah zabeležili 881 smrti zaradi koronavirusne bolezni 19, kar je največ doslej. Skupno je v državi umrlo 12.400 ljudi, kar je največ v Latinski Ameriki. Na Kitajskem pa so v strahu pred drugim valom pandemije covida-19 danes uvedli delno karanteno za mesto Jilin, ki je postalo žarišče okužb z novim koronavirusom.

V ZDA se do torka zvečer po podatkih univerze Johnsa Hopkinsa potrdili 1,369 milijona okužb z novim koronavirusom. Za koronavirusno boleznijo 19 jih je umrlo najmanj 82.356. Še vedno je daleč najbolj prizadeta država New York.

Sklad ZN za otroke opozarja, da bi v prihodnjih šestih mesecih zaradi vzrokov, ki jih je mogoče preprečiti, vsak dan v svetu lahko umrlo 6000 otrok, saj pandemija covida-19 še naprej slabi zdravstvene sisteme in moti zdravstvene storitve. Caritas Internationalis medtem poziva k ukrepanju za preprečitev hude lakote kot posledice pandemije.