STA novice / Poročilo o opremi za epidemijo kritično do Šarčeve in pohvalno do Janševe vlade (zbirno)

Vlada Janeza Janše v poročilu očita predhodnici, da ni ukrepala pravočasno. Čeprav je bil takratni premier Šarec seznanjen z opozorili stroke o pomanjkanju zaščitne opreme in nujnosti ukrepov, "je vsa ta opozorila ignoriral," so zapisali.

Najbolj sporna je zanje odločitev, da za potencialno okužene povratnike iz žarišča v Italiji niso odredili karantene in da niso pravočasno zaprli oziroma zdravstveno nadzorovali meje z Italijo. Šarec naj bi tedanjemu ministru za zdravje Alešu Šabedru celo aktivno preprečeval hitrejše ukrepanje. Obregnili so se tudi ob vladni poziv slovenskim podjetjem k donaciji opreme za Kitajsko.

Navajajo, da je Šarčeva vlada po pozivih zdravniške zbornice in zdravstvenih ustanov 27. februarja zgolj odločila, da se uporabi zaščitna oprema iz blagovnih rezerv, zavod pa jo nadomesti najkasneje do konca leta. Izvedbo aktivnosti za pridobitev nujno potrebne opreme pa je ministrstvu za zdravje naložila šele 11. marca. Do 13. marca, ko je prisegla nova vlada, pa je ministrstvo za zdravje "po zelo visokih cenah, ki so presegale cene v kasnejših nabavah, kupilo zelo omejene količine zaščitne opreme, v skupnem znesku 807.189 evrov (z DDV)".

Na dan, ko je prisegla Janševa vlada, je bilo v skladiščih zavoda za blagovne rezerve 3210 mask FFP3, 76.700 različnih kirurških mask, 1.725.190 različnih vrst rokavic, 3630 kombinezonov in 4900 kilogramov dezinfekcijskih sredstev v različnih pakiranjih. Tri dni pozneje, 16. marca, pa je bilo v skladiščih 93.500 kirurških mask, 2000 mask FFP1, 1000 mask FFP2, 3400 mask FFP3, 1,5 milijona rokavic iz lateksa, 8649 kombinezonov in 374 zaščitnih očal, kar ni bilo dovolj niti za en dan glede na ocenjene potrebe v Sloveniji, z izjemno lateks rokavic, kjer so zaloge zadostovale za štiri dni, navaja poročilo.

Iz njega tudi izhaja, da je bil na trgu nabave mask ob začetku pandemije popoln kaos, marca pa so se razmere še dodatno zaostrile in se spreminjale iz ure v uro. Centralna nabava zaščitne opreme prek zavoda za blagovne rezerve je bila uvedena 14. marca.

A ker je bil zavod kadrovsko podhranjen in niso bili ustrezno strokovno usposobljeni, njihovo delo pa je dodatno ohromila okužba s koronavirusom, je Janševa vlada 24. marca ustanovila medresorsko delovno skupino za sprejem, pregled in vrednotenje ponudb zaščitne opreme. Ta je do 14. aprila prejela 2069 elektronskih sporočil slovenskih in tujih dobaviteljev, od tega so pregledali 1081 sporočil.

Postopke naročanja zaščitne opreme je zavod vodil skladno z zakonom o javnem naročanju. Zaradi skrajne nujnosti se je postopek izvajal brez predhodne objave, transparentnost pa se zagotavlja s sprotnim objavljanjem vse naročil in pogodb na portalu javnih naročil, navaja poročilo.

Zavod je od 16. do vključno 24. marca podpisal 25 pogodb z dobavitelji zaščitne opreme. Gospodarsko ministrstvo se je v tem obdobju aktivneje vključilo le pri nabavi ventilatorjev, ki so jih bolnišnice nujno potrebovale. Ostale aktivnosti v okviru izvedbe postopka javnega naročanja za nabavo zaščitne opreme pa je vodil zavod samostojno, navajajo.

Medresorska delovna skupina je določila tudi protokol nabav in naloge posameznih institucij. Uprava za zaščito in reševanje je pripravila seznam potreb po zaščitni opremi, prejete ponudbe so zbirali na enotnem e-naslovu, medresorska skupina je pregledala tehnično ustreznost ponudb ter zbrane in varnostno preverjene ponudbe posredovala na zavod. Ta je izpeljal nujne postopke za nakup zaščitne opreme.

Gospodarsko ministrstvo je z namenom zagotovitve čimprejšnjih dobav in pomoči zavoda 25. marca imenovalo tudi projektno skupino za koordinacijo in izvedbo nabav, v katero je bil kot vodja imenovan Mitja Terče. V njej je sodeloval tudi uslužbenec blagovnih rezerv Ivan Gale. "Niti Mitja Terče niti katerikoli drug član skupine ni imel pooblastil za sprejemanje odločitev," ob tem trdi poročilo. Vse dokončne odločitve je torej sprejemal zavod.

Dodajajo, da je za vse sklenjene pogodbe zavod predhodno pridobil soglasje gospodarskega ministrstva, ki v skladu z zakonom o blagovnih rezervah daje soglasja k izbiri pogodbenikov in k vsem pogodbam, ki jih sklene zavod. A se to preverjanje "nanaša na predmet pogodbe in zagotovljenost finančnih sredstev, presoja pa ne vključuje pregleda nad izvedbo postopkov javnih naročil".

V poročilu so opisali tudi postopek preverjanja ustreznosti ventilatorjev. Preden je bila ustanovljena medresorska delovna skupina, je strokovno ustreznost ventilatorjev iz ponudb potrdilo strokovno osebje. Matej Podbregar iz Splošne bolnišnice Celje je potrdil strokovno ustreznost ventilatorjev ponudnika Geneplanet, Marko Noč, Primož Gradišek in Rihard Knafelj iz UKC Ljubljana pa so potrdili ostale tri ponudbe. Strokovna ustreznost ventilatorjev podjetij Mesi in Interpart Medical pa je bila potrjena v okviru medresorske delovne skupine.

Zavod za blagovne rezerve je tako do 10. aprila kratkoročno zagotovil dovolj zaščitne opreme. Do takrat je zavod v času največje krize in pomanjkanja sklepal pogodbe za dobavo opreme ne glede na ceno. Dobavljena zaščitna oprema do 14. aprila pa zavodu omogoča v prihodnosti več manevrskega prostora pri pogajanjih o ceni, so zapisali v poročilo.

Ob tem so pozvali, da naj zavod blagovne rezerve za še nerealizirane pogodbe za dobavo zaščitne opreme začne pogajanja z dobavitelji za korekcijo cen navzdol in skrajšanje dobavnih rokov, še piše v poročilu. Sicer pa bo zavod s 1. junijem prenehal centralno nabavljanje zaščitne opreme.

Vlada v poročilu, ki obsega več kot 80 strani, še ugotavlja, da so maske FFP2 v času Šarčeve vlade kupovali po 4,64 evra za kos, v času Janševe pa po 3,40 evra za kos. Cena dobavljenega ventilatorja v času Šarčeve vlade je bila 49.154,55 evra, v času Janševe vlade pa je bila povprečna cena 33.880,44 evra.

V poročilu je vlada zapisala še, da bodo v letošnjem proračunu zagotovili milijon evrov za razvoj in začetek proizvodnje ventilatorjev v Sloveniji ter dodaten milijon za proizvodnjo zaščitnih mask tipa FFP2 in FFP3.

Računskemu sodišču pa predlaga revizijo pravilnosti in smotrnosti poslovanja zavoda za blagovne rezerve za prve štiri mesece letos. Prav tako predlagajo revizijo vseh postopkov nakupa, najema in vzdrževanja ventilatorjev v vseh slovenskih bolnišnicah v zadnjih petih letih.

Poročilo, v katerem vlada ugotavlja, da Šarčeva opustitev dolžnega ravnanja vsebuje tudi elemente kaznivega dejanja, so poslali tudi policiji.

Šarec je na Twitterju zapisal, da je poročilo pričakovano, v stilu "mi smo super, odlični, če je pa karkoli spornega, je kriv LMŠ". "Manipulativno, zavajajoče in nevredno papirja, na katerem bo natisnjeno. Nič o korupciji in vojnem dobičkarstvu," je dodal.

Podprli so ga v njegovi LMŠ, kjer poudarjajo, da ne gre za poročilo, ampak za pamflet vlade. Poslanka LMŠ Jerce Korče je izrazila upanje, da bodo dočakali tudi kakšno poročilo, ki bo "dejansko govorilo, kaj vse se je dogajalo, in razgalilo tudi napake te vlade". Priprava objektivnega poročila bi bila po njenih besedah poštena do državljanov.

"Kaj imata skupnega Marjan Šarec in Janez Janša? Ministra Počivalška. Minister Počivalšek je bil ravno tako odgovoren za stanje v zavodu v času Šarčeve vlade, kot je odgovoren v času Janševe vlade," pa je ugotavljal Matjaž Nemec iz SD. Izpostavil je na dolgo pripravo poročila, kar ustvarja "občutek, da se želi na hitro pomesti pod preprogo dokument, ki je bil, kot vemo vsi, do potankosti sfriziran, zato da je lahko potem predstavljen javnosti na način, kot je bil danes".

Miha Kordiš iz Levice pa je ugotovil, da "šokantno vladno poročilo Janeza Janše razkriva, da vlada Janeza Janše ni nič kriva". "Pa čeprav vsem na očeh kradejo kot srake skozi nabavo zaščitne opreme, naj tej kraji rečemo organiziran kriminal ali vojno dobičkarstvo ali kako drugače," je dodal. Kordiš vidi dober razlog za zbiranje protestnikov pred parlamentom prejšnji petek in meni, da jih bo ta petek še več.