STA novice / Koalicija in opozicija vsaka s svojo parlamentarno preiskavo, svoje poročilo sprejela tudi vlada (zbirno)

Vlada je poročilo o zalogah in naročilih osebne zaščitne opreme ob razglasitvi epidemije covida-19 ter nabavah, ki so omogočile Sloveniji uspešen spopad z epidemijo, obravnavala na več sejah, danes pa ga tudi sprejela. Vsebine za zdaj ni razkrila, ga bo pa v sredo objavila na spletni strani. Skupaj s predlogom sklepa ga bo posredovala tudi v DZ, so sporočili po današnji seji vlade.

"Republika Slovenija se je namreč ob začetku pandemije covida-19 srečala s pomanjkanjem zaščitnih sredstev, zaradi česar je bilo z namenom reševanja življenj potrebno pristopiti k nujnim nabavam zaščitnih sredstev in opreme. V tem obdobju je vladi uspelo zagotoviti zadostno količino zaščitnih sredstev in opreme, kljub dejstvu, da so na globalnem trgu teh sredstev in opreme vladale izredne razmere," so pojasnili.

V oddaji Razkrito na Novi24TV pa so medtem navedli, da naj bi poročilo prejšnjega premierja Marjana Šarca posredno obtoževalo nevestnega opravljanja svoje funkcije. V njem naj bi namreč ugotavljali, da je vlada pod Šarčevim vodstvom podcenjevala epidemijo in opustila dolžno ravnanje, saj medicinske opreme ni uvrstila med osnovna sredstva.

Vladno poročilo je sicer odgovor na številne očitke vladi glede postopkov nabave zaščitne opreme, tudi glede pritiskov politikov in posameznikov pri nabavah, zaradi česar so v opozicijskih vrstah že aprila napovedali parlamentarno preiskovalno komisijo in interpelacijo gospodarskega ministra Zdravka Počivalška ali pa kar celotne vlade.

Medtem so v SMC in NSi sicer izrazili pripravljenost podpreti napovedano parlamentarno preiskavo, a so, kot so pojasnili danes, čakali, besedila pa ni bilo. Tako so danes koalicijske SDS, SMC, DeSUS in NSi same vložile zahtevo za parlamentarno preiskavo o stanju, ravnanju, zalogah, naročilih in nabavah zaščitne in kritične medicinske opreme za učinkovito zoperstavljanje epidemiji covida-19 za obdobje od 1. februarja do 30. aprila.

Kot izhaja iz njihove zahteve, želijo ugotoviti morebitno politično in siceršnjo odgovornost nosilcev javnih funkcij za stanje, gospodarnost in pravočasnost nabav in naročil osebne zaščitne in kritične medicinske opreme pa tudi za ukrepe, ki so bili sprejeti ali so bili neupravičeno opuščeni v času pred razglasitvijo epidemije.

Za čas pred razglasitvijo epidemije bi ugotavljali tudi odgovornost nosilcev javnih funkcij za stanje v ustanovah in ukrepe ustanov, ki so zadolžene za proučevanje, svetovanje in izvajanje ukrepov. Posebej bi pogledali vidik njihovega praktičnega ukrepanja v primerjavi z ukrepi drugih držav EU. Za čas po razglasitvi epidemije - dan po tem je tudi prisegla aktualna vlada Janeza Janše - pa bi parlamentarna preiskovalna komisija ugotavljala morebitno politično in siceršnjo odgovornost nosilcev javnih funkcij v zvezi z nabavami opreme.

Opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB so na potezo koalicije odgovorile z vložitvijo svoje zahteve, kar so sicer v LMŠ napovedali že 14. aprila. Kot je na novinarski konferenci pojasnila Jerca Korče (LMŠ), so imeli besedilo zahteve napisano že kar nekaj časa, a so se želeli o njem še pogovoriti in ga morda v nekaterih delih glede na nova dejstva prilagoditi. K sodelovanju so nameravali povabiti tudi tisti dve stranki, ki sta se javno izrekali, da bosta dali podpise pod njihovo zahtevo, a sta se, kot je dejala Korčetova, odločili iti po drugi poti.

Predsednik LMŠ Marjan Šarec je v odzivu na koalicijskih predlog na Twitterju zapisal, da gre za "manever, kako preusmerjati pozornost s svojih ravnanj". "Po domače povedano, lisica bi preiskovala, koliko kokoši je izginilo," je ilustriral.

V LMŠ, SD, Levici in SAB sicer želijo, da preiskovalna komisija DZ zaradi suma nepravilne, nestrokovne in netransparentne porabe javnega denarja ugotovi dejansko stanje in morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij pri naročanju, nakupih, dobavah, donacijah oz. sklepanju drugih pripadajočih pravnih poslov ter hrambi in razdeljevanju zaščitne in druge opreme ali pripomočkov za zajezitev širjenja koronavirusa.

Ta komisija bi pod drobnogled vzela tovrstne posle od potrditve nove vlade v DZ do odreditve te preiskave. Med drugim bi ocenila, ali bi bilo bolj smotrno, gospodarno in smiselno, če bi se oprema naročala neposredno brez posrednikov, in odgovorila na vprašanje, ali je bila oprema preplačana ter ali je kdo v nabavni verigi vplival na integriteto posameznika pri odločanju.

O porabi javnih sredstev za nakup zaščitne opreme ob epidemiji novega koronavirusa pa so danes več ur že razpravljali člani komisije DZ nadzor javnih financ. V razpravi, ki jo bodo nadaljevali na eni od naslednjih sej, je bilo iz opozicijskih vrst slišati dvome o transparentnosti poslov z zaščitno opremo in o njeni kakovosti, iz vladnih vrst pa zagotovila, da so v nemogočih razmerah ravnali gospodarno in v najboljši veri.

Poslanka SD Bojana Muršič je v imenu predlagateljev seje poudarila, da vladi sicer ne zavida razmer, s katerimi se je soočila. Nesporno je, da smo nujno potrebovali zaščitno opremo. Toda država je kljub temu zavezana vladavini prava in v času epidemije je transparentnost nabav toliko pomembnejša, je poudarila in pri tem navedla nekatere konkretne primere nabav opreme preko posrednikov.

Obrambni minister Matej Tonin je med drugim zagotovil, da je pristojna medresorska delovna skupina natančno preverjala ustreznost nabavljene zaščitne opreme. Omenil pa je tudi, da so določene zaščitne maske v času krize nabavljali celo po nižji povprečni ceni, kot so jih pred tem pristojni v prejšnji vladi.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Aleš Cantarutti pa je med drugim ocenil, da bi bile neposredne pogodbe z dobavitelji preveč tvegane in fizično zelo težavne, saj je na trgu v tistih razmerah "vladal divji zahod" oz. "teksas".

Opozicijski člani komisije so namreč v razpravi izpostavljali predvsem vprašanje potrebe po posrednikih pri nabavi opreme, prav tako so bili kritični do koalicijske ustanovitve preiskovalne komisije o nabavah zaščitne opreme. Nekateri pa so se ponovno obregnili tudi ob kakovost opreme določenih dobaviteljev.

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel pa je že pred sejo komisije v izjavi novinarjem pojasnil, da bodo revidirali vlado, gospodarsko in obrambno ministrstvo ter zavod za blagovne rezerve. Med drugim bodo osredotočeni na potrebne v epidemiji novega koronavirusa in izvedbo postopkov. Za sodišče je posebej zanimivo vprašanje usode pogodb.

Glede klicev in posredovanja politikov oz. vplivnežev pri nabavi opreme pa je Vesel dejal, da to nima nobene povezave z javnim naročanjem, da pa je "neverjetno fascinantno, kako so bili zaskrbljeni nekateri vplivni posamezniki". Sodišče bo tudi to preverilo, sodelujejo pa tudi z organi pregona.

Medtem pa je notranjevarnostni postopek na policiji že pokazal, da klic v. d. generalnega direktorja policije Antona Travnerja na zavod za blagovne rezerve ni bil sporen. "Na podlagi zbranih podatkov ocenjujemo, da so ravnanja v. d. generalnega direktorja policije zakonita in skladna s postopki, ki so uveljavljeni v policiji," so pojasnili na policiji.

Travner je namreč v začetku aprila osebno poklical na zavod in spraševal o projektu nabave zaščitne opreme, namestnik direktorja zavoda Ivan Gale pa mu je nato posredoval zahtevano dokumentacijo. Kot je za medije pojasnil Travner, je preverjal sum storitve kaznivega dejanja in ali je potrebno takojšnje ukrepanje policije. Presodil je, da to ni potrebno, ampak "lahko zadeva teče v rednih postopkih". Zaradi očitkov, da bi bil lahko njegov klic sporen, je zahteval notranjevarnostni postopek. Travner je sicer najresnejši kandidat za generalnega direktorja policije s polnim mandatom, saj je edini, ki izmed dveh prijavljenih na natečaj za to mesto izpolnjuje vse pogoje.

Medtem pa so se predstavniki zavoda za blagovne rezerve in podjetja Geneplanet danes dogovorili o podrobnostih glede nadaljnje usode naročenih in dobavljenih ventilatorjev Siriusmed R30, za katere je podjetje predlagalo sporazumno razvezo pogodb. V skladu s predlogom ministrstva za zdravje bo zavod obdržal 90 dobavljenih in po zdravstvenih ustanovah že razdeljenih ventilatorjev, za 20 še nerazdeljenih ventilatorjev jim bodo vrnili kupnino, za 110 še nedobavljenih ventilatorjev pa bodo pogodbo prekinili. Kot je po srečanju sporočil v. d. direktorja zavoda Tomi Rumpf, bodo predvidoma v osmih dneh uskladili vse potrebno za prevzem opreme in uredili vračilo avansa oz. sorazmernega dela kupnine.

O omenjenih ventilatorjih, o katerih se je v javnosti odprla razprava glede primernosti uporabe za bolnike s covidom-19, je danes na novinarski konferenci spregovoril tudi vodja komisije, ki je preverjala njihovo ustreznost, Marko Noč. Kot pravi, so kavarniške debate v zadnjih dneh zameglile sicer strokovno jasno situacijo in ustvarile navidezen razkol v stroki, razdelile ljudi in po krivem diskreditirale posamezne strokovnjake. Pojasnil je, da je omenjeni ventilator z dodatki strokovno sprejemljiv, sicer nižje na prioritetni lestvici uporabe.