STA novice / Stečajni upravitelji in odvetniki za zagon sodišč, vrhovno sodišče proti

Zbornica upraviteljev je v dopisu vrhovnemu sodišču s 30. marca menila, da bi morali teči tudi postopki prisilne poravnave in stečaja, saj vplivajo na likvidnost gospodarstva. Predsednik zbornice Marko Zaman je za STA danes dejal, da so postopki informatizirani in da ni razloga, da stojijo, saj ne prihaja do medosebnih stikov. Glavnih obravnav pa, če ne bi bilo mogoče zagotoviti ustreznih pogojev za preprečitev širjenja virusa, ne bi izvajali, je dodal.

Prekinjeni so že pred epidemijo začeti postopki, kar vpliva na likvidnost posameznikov in podjetij. Ni namreč izvršb, odpusta obveznosti iz osebnih stečajev ter poplačil upnikom in izročitve nepremičnin kupcem v stečajih, prekinjeni so postopki prisilne poravnave in ne začenjajo se novi, kar podjetjem onemogoča izvedbo prestrukturiranja, je opozoril Zaman.

Odvetniška zbornica po pisanju današnjega Dnevnika meni, da omejeno delovanje sodišč vse do 1. julija nesorazmerno posega v načelo pravne države in državljanom onemogoča dostop do pravočasnega pravnega varstva. Predlagajo, naj sodišča začnejo že zdaj obravnavati vse zadeve, v katerih postopki tečejo pretežno prek elektronske pošte, kot so denimo stečajne zadeve, prisilne likvidacije, zemljiškoknjižne zadeve, nekatere izvršbe in zadeve sodnega registra.

Prav tako bi po njihovem mnenju morali zagnati tiste zadeve, kjer je mogoče delo opraviti prek varnih elektronskih predalov ali videokonferenc (razen zaslišanja prič). Po predlogu odvetniške zbornice bi sodišča morala tudi v času epidemije izdajati sodne odločbe v primerih, ko so sprejetje sklepa ali razglasitev sodbe izpolnjeni že vsi pogoji. Najbolj nujno se jim to zdi na delovnem sodišču, saj bodo nekateri odpuščeni delavci dlje časa čakali na sodbo, kar neposredno vpliva na njihovo eksistenco, navaja časnik.

Sodišča na podlagi zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja koronavirusa in posledične odredbe predsednika vrhovnega sodišča v času epidemije delujejo v omejenem obsegu, enako kot v času sodnih počitnic, ko opravljajo naroke in odločajo le v nujnih zadevah.

Vrhovno sodišče je v odzivu navedlo, da je 1. julij najbolj skrajen rok, do katerega bi lahko veljali izredni ukrepi, ter da je sodstvo z omejitvijo poslovanja v prvi vrsti preprečilo, da bi sodišča postala žarišča okužb s koronavirusom, je poudarilo.

"Hkrati je sodstvo z omejitvijo poslovanja in zagotovitvijo varnostnih ukrepov za zdravje in življenje sodnikov in sodnega osebja zagotovilo, da bo po razglasitvi konca epidemije lahko poslovalo nemoteno in v polni kadrovski zasedbi," so zapisali in dodali, da razmišljajo o možnosti skrajšanja sodnih počitnic in še o nekaterih drugih ukrepih, ki naj bi pripomogli k uspešnemu delu sodišč kljub trenutnim omejitvam zaradi epidemije.

Sodišče navaja mnenje gospodarskega ministrstva, da v razmerah epidemije ne bi bilo smiselno opravljati dejanj, ki jih predvideva insolvenčna zakonodaja, saj bi se le-ta opravljala pod "nenormalnimi" tržnimi pogoji. Podjetniški sektor se je namreč zaradi globalnih zunanjih dejavnikov, na katere sam ni imel vpliva, znašel v razmerah, ki v popolnosti presegajo kakršnekoli 'normalne' razmere v tržnem gospodarstvu. Temu mnenju je tako pri sprejemanju zadnje odredbe sledilo tudi Vrhovno sodišče," pravi sodišče.

"Menimo, da ni primerno, da bi v teh specifičnih tržnih razmerah dolžnike v izogib stečaju 'silili' v postopke prisilne poravnave, v katerih so roki zaradi nujnosti učinkovitega vodenja postopkov kratki, posledice njihove zamude pa hude. Primerno pa ni niti zaradi tega, ker je posledica tako zavrženja ali zavrnitve predloga za začetek postopka kot neuspešnega postopka prisilne poravnave začetek stečajnega postopka," so zapisali.

Poleg tega so dodali, da bi lahko bilo v trenutnih razmerah zelo oteženo izvajanje nekaterih že predpisanih mehanizmov po insolvenčnem zakonu za reševanje dolžnika pred stečajem, denimo odloga odločanja o začetku stečaja. "Pri stečajih pa ne gre spregledati niti dejstva, da je trenutno povsem zaprta pravdna pot, predvsem pa ni izvršilnih postopkov, zaradi česar utemeljeno obstaja bojazen, da bi se upniki preusmerili v stečaje," meni vrhovno sodišče.

Dodaja še, da "je mogoče iz dosedanjih ukrepov izvršilne in zakonodajne veje oblasti v sodelovanju z gospodarstvom razbrati, da si v tem trenutku nihče ne želi stečajev, še manj pa stečajne spirale".

Zaman močnega povečanja števila stečajev zaradi epidemije ne pričakuje, bodo pa po njegovem mnenju v težavah - kljub pomoči države - verjetno tisti, ki zaradi ukrepov ne smejo poslovati.