STA novice / Po izteku interventnega zakona po Sloveniji še 12.000 ton stare odpadne embalaže

Na ministrstvu za okolje in prostor so za STA danes pojasnili, da je država na podlagi embalažne uredbe iz leta 2018 plačala za odvoz 9880 ton embalaže; to jo je stalo 1,18 milijona evrov. V šestih javnih naročilih, ki jih je izvedla po interventnem zakonu o odvozu embalaže in odpadnih sveč, pa je uspela oddati naročila za odvoz 12.484,22 tone embalaže; skupno je bil ta odvoz vreden 1,64 milijona evrov.

Nepobrane tako ostaja 12.060,42 tone odpadne embalaže iz let 2018 in 2019, so povedali na ministrstvu.

Koliko embalaže se je dodatno pri komunalah nakopičilo letos, na okoljskem ministrstvu niso navedli. So pa na podlagi podatkov zbornice komunalnega gospodarstva in poročil izvajalcev javnih služb ocenili, da se je bo do konca maja nabralo dodatne 29.725 ton, od tega 215 ton lesene embalaže, 20.760 ton mešane embalaže ter 8.750 ton steklene embalaže.

Ob predpostavki, da družbe za ravnanje z odpadno embalažo ne bodo povečale intenzivnosti prevzemanja komunalne odpadne embalaže, je ocenjeni strošek prevzema pri izvajalcih javne službe in obdelave te odpadne embalaže za skupaj 41.925 ton komunalne odpadne embalaže 7,77 milijona evrov, so navedli.

Za nedelovanje sistema, v katerem škripa že leta, bo očitno plačal proračun. Na ministrstvu so namreč zapisali: "V prvi vrsti pripravljamo rešitev, da za komunalno odpadno embalažo poskrbi država."

V podaljšani javni obravnavi sta uredbi in sklep, s katerim želi ministrstvo povečati okoljsko dajatev in s temi stroški poskrbeti za preostanek komunalne odpadne embalaže, so spomnili. Na te predloge sicer leti vrsta pritožb tako s strani gospodarske zbornice, zbornice komunalnega gospodarstva kot tudi družb za ravnanje z odpadno embalažo.

Kaj bo z neodpeljano odpadno embalažo, na ministrstvu še niso povedali. "Ministrstvo za okolje in prostor vlaga napore v to, da bo za komunalno odpadno embalažo poskrbljeno v čim krajšem možnem času," so zapisali in dodali, da iščejo rešitve tudi v sklopu zakonodaje, vezane na epidemijo novega koronavirusa. "Rešitve iščemo v sklopu zakonodaje covid-19," so navedli.

Državni zbor je zakon o interventnem odvozu odpadne embalaže sprejel decembra 2018, zasnovala ga je ekipa pod taktirko tedanjega okoljskega ministra Jureta Lebna. V skladu z zakonom je država stroške za odvoz nakopičene embalaže in sveč prevzela na svoja ramena, znesek pa ima pravico izterjati od družb za ravnanje z odpadno embalažo, ki domnevno niso opravile svojega dela. Ali bodo povračila zahtevali, na ministrstvu niso povedali.

Ministrstvo za okolje je sicer v skladu z zakonom izvajalce odvoza iskalo v skladu z zakonom o javnih naročilih. Pri tem je moral izvajalec odpadno embalažo prevzeti in obdelati za največ 120 evrov na tono odpadkov brez davka na dodano vrednost, stroški prevzema in obdelave odpadnih nagrobnih sveč pa niso smeli presegati 200 evrov na tono. Veljavnost zakona je potekla s koncem leta 2019.

V obdobju čakanja na zakon in izvedbo javnih naročil je država komunalam omogočila tudi, da nakopičene tone odpadne embalaže oddajo same. Oktobra 2018 je tako vlada sprejela spremembe uredbe o ravnanju z odpadno embalažo, na podlagi katere so komunale, država in izbrani izvajalci podpisali tristranske pogodbe, s katerimi je strošek odvoza embalaže krila država. Tudi v tem primeru so postavili mejo pri 120 evrih na tono.

Cilj je bil sistem ravnanja z odpadno embalažo sistematično urediti do konca leta 2019, ko se je iztekel interventni zakon. Sistemske rešitve, ki so jih pripravili pod taktirko prejšnjega okoljskega ministra Simona Zajca, so sicer pripravljene, vendar naj bi nov sistem zaživel šele čez več let. Ob tem še ni jasno, ali bo s sprejemanjem zakonodaje v začrtani smeri nadaljevala ekipa sedanjega ministra Andreja Vizjaka.

Je pa na podlagi interventnega zakona ministrstvo ta teden po velikih težavah vendarle našlo izvajalca, ki bo poskrbel za skoraj 700 ton nakopičenih odpadnih nagrobnih sveč, ki so po Sloveniji ležale od leta 2018 in še prej. Odstranilo jih bo jeseniško podjetje Plastkom, ki mu bo država za to skupaj z davkom plačala nekaj manj kot 170.000 evrov.