STA novice / Deležniki kritični do predlaganih sprememb ravnanja z odpadno embalažo (tema)

Do 15. aprila so v javni obravnavi osnutki treh podzakonskih aktov s področja ravnanja z odpadno embalažo - novele uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, novele uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže ter sklepa o določitvi zneska za nadomestilo in za enoto obremenitve za okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže.

Predlagani akti so med sabo povezani, med drugim pa predvidevajo precejšnje povečanje dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. Predlog sprememb je sicer pripravila ekipa nekdanjega ministra za okolje in prostor Simona Zajca.

Deležniki so do pristopa ministrstva precej kritični. V zbornici komunalnega gospodarstva, ki deluje pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), so tako poudarili, da je celotna uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo potrebna prenove in da niso dovolj le spremembe v delih, ki jih predvideva tokratna novela. S predlaganimi spremembami bi postal predpis "izredno nejasen in bi odpiral več vprašanj kot podajal rešitev", je ministrstvu sporočil direktor zbornice Sebastijan Zupanc.

Tudi v družbi za ravnanje z odpadno embalažo Interseroh ministrstvo za okolje pozivajo, naj predlagane spremembe zavrže in se namesto tega loti priprave sistemskih sprememb v dialogu z vsemi deležniki. Kritični so tudi do dejstva, da se javna obravnava odvija v času, ko so razmere v gospodarstvu zaradi epidemije novega koronavirusa izredne.

V službi za varstvo okolja GZS so poudarili, da z vidika proizvajalcev embalerjev in končnih uporabnikov predloga ne morejo podpirati. "Spremembe uredbe nič ne prispevajo k izboljšanju infrastrukture za ravnanje z odpadno embalažo v Sloveniji in večji samozadostnosti Slovenije pri obvladovanju svojih odpadkov. Ne izboljšujejo delovanja obstoječega sistema, kvečjemu poglabljajo obstoječe nejasnosti in netransparentnosti," je poudarila direktorica službe Antonija Božič Cerar.

Zbornici: Nejasen sistem in dvig stroškov

Razlogi za kritike so različni. Na GZS so izpostavili povišanje stroškov oz. njihovo porazdelitev. "Povišanje stroškov in spreminjanje sistema najbolj obremenjuje tiste, ki že plačujejo tako za ravnanje z embalažo kot tudi okoljsko dajatev. Na okoli 1200 zavezancev se bo delil strošek 22 milijonov evrov letno," je opozorila Božič Cerarjeva.

Obstoječi prihodki iz naslova okoljske dajatve znašajo okoli 600.000 evrov. Dajatev sicer močno obremenjuje t.i. nekomunalna embalaža, ki pa na drugi strani praviloma ne obremenjuje javnega sistema ravnanja z odpadno embalažo, kar je v nasprotju z načelom onesnaževalec plača, je še podčrtala sogovornica.

V zbornici komunalnega gospodarstva so medtem opozorili, da se s predlaganimi spremembami "vzpostavlja dvojni sistem odstranjevanja komunalne odpadne embalaže, pri čemer se odpira veliko vprašanj, kako bo ta sistem sploh deloval". "Kljub temu, da je iz nekaterih predlaganih sprememb členov prepoznati tendenco prenosa vseh dejavnosti ravnanja s komunalno odpadno embalažo iz družb za ravnanje z odpadno embalažo na sistem ravnanja s tripartitnimi pogodbami med izvajalcem javne službe, državo in predelovalcem embalaže, pa uredba še vedno ohranja skoraj vse naloge ravnanja z odpadno embalažo družb za ravnanje z odpadno embalažo," so navedli.

Predpis, kot je podan v javno obravnavo, torej odpira mnogo vprašanj, ki imajo lahko pravne posledice in odpirajo možnost za tožbe do države s strani družb za ravnanje z odpadno embalažo, so prepričani v zbornici.

Opozorili so tudi na predvidene najvišje stroške obdelave in priprave odpadne embalaže za nadaljnjo obdelavo, ki naj bi jih poravnala država: "Nejasne so predvsem cene za odpadno embalažo iz papirja, plastike, kovin, sestavljenih materialov ter lesa. Cene obdelave so v predlogu izjemno nizke."

Interseroh: Predlog je nezakonit

V družbi Interseroh, eni od družb za ravnanje z odpadno embalažo, so poudarili, da so bili deležniki v zadnjih letih že soočeni s številnimi hipnimi ter neredko nepremišljenimi rešitvami v zakonskih in podzakonskih aktih. "Ocenjujemo, da tak način delovanja v netransparentno in neurejeno področje vnaša še večjo nepreglednost in posledično nedelovanje sistema," je poudarila direktorica družbe Interseroh Darja Figelj.

Predlagana uredba je po oceni Interseroha nezakonita in neustavna. Upravno sodišče je namreč v preteklih odločitvah navedlo ne le, da družbam za ravnanje z odpadno embalažo ni mogoče naložiti večjih obveznosti prevzemanja, kot imajo sklenjenih pogodb s proizvajalci, kar novela upošteva. Sodišče je namreč poudarjalo tudi, da proizvajalci niso dolžni poskrbeti oz. plačati za več odpadne embalaže, ki jo dajo na trg.

Predlog uredbe tudi posega v že pridobljene pravice družb za ravnanje z odpadno embalažo. "Država namerava na podzakonski ravni podržaviti in monopolizirati gospodarsko dejavnost družb za ravnanje z odpadno embalažo v delu, ki se nanaša na komunalno embalažo," so zapisali v Interserohu.

Zamujena priložnost za znižanje praga

Tako v Interserohu kot v zbornici komunalnega gospodarstva se sicer strinjajo tudi, da država zamuja priložnost, da bi znižala prag za nastanek obveznosti plačila stroškov ravnanja z odpadno embalažo s 15 ton na nič. Predlog namreč trenutno tega ne uvaja, razen pri trgovcih. V predlogu uredbe je ministrstvo zapisalo, da bi znižanje praga povzročilo "administrativno obremenitev sistema" z velikim številom novih potencialnih zavezancev, ki pa dajejo na trg le male količine embalaže.

V zbornici komunalnega gospodarstva so medtem prepričani, da bi se prag moral znižati, pri čemer bi se za zmanjševanje administrativnih bremen majhnim pravnim subjektom predvidelo pavšalno plačilo. "To določilo ne bi imelo zgolj pozitivnega finančnega učinka za delovanje sistema ravnanja z odpadno embalažo, pač pa tudi moralni učinek v smislu, da v državi Sloveniji vsak povzročitelj odpadkov prevzema odgovornost zanje," so zapisali.

Predlagana sprememba uredbe o embalaži sicer prinaša rešitev, s katero komunalna podjetja ne bi več predajala vse embalaže družbam za ravnanje z odpadno embalažo, ampak tudi neposredno izvajalcem obdelave. Ta prevzem bi financirali iz naslova okoljske dajatve. Stroški so ocenjeni na 20 do 22 milijonov evrov letno.