STA novice / Nove smrtne žrtve zaradi covida-19, nekatere ukrepe proti epidemiji bi lahko odpravili že čez nekaj tednov (zbirno)

Sobotno število smrti zaradi covida-19 je najvišje v enem dnevu doslej. Potrdili pa so 20 novih primerov okužbe, kar pomeni, da se je število oseb s potrjeno okužbo povzpelo na 997.

Zaradi covida-19 se je v soboto v bolnišnici zdravilo 108 ljudi, 31 na oddelkih intenzivne terapije. Po drugi strani pa je bilo doslej iz bolnišnic odpuščenih skupno 98 bolnikov.

Žarišča okužb ostajajo domovi za starejše občane, kjer je s koronavirusom potrjeno okuženih 49 zdravstvenih delavcev in 198 oskrbovancev. V domove za starejše so na pomoč napotili skupine zdravnikov iz zdravstvenih domov, bolnišnic in tudi medicinskih sester.

A epidemija v Sloveniji ne poteka samo v domovih za starejše občane. "Če pogledamo krivuljo naraščanja, ta res eksponentno narašča v domovih za starejše občane, če pa ta del odštejemo, imamo še vedno stanje, s katerim ne moremo biti zadovoljni," je opozorila Beovićeva, ki v okviru ministrstva za zdravje vodi svetovalno skupino o covidu-19.

Kot je dejala, so z dosedanjimi ukrepi uspeli epidemijo spraviti v neko "stacionarno stanje", a število novih okužb ni v upadu, epidemija se ne umirja. "To bi pomenilo, da bi morali mesece imeti take ukrepe, da bi znosno stanje vzdrževali v bolnišnicah in znosen način obravnave vseh bolnikov. Zato je tako zelo pomembno, da z boljšim upoštevanjem ukrepov obrnemo krivuljo navzdol," je pozvala.

Dodala je, da prej ko bomo krivuljo obrnili navzdol, prej bomo iz tega akutnega epidemičnega obdobja izstopili in se bo naše življenje normaliziralo.

Nekateri ukrepi, ki jih danes razumemo kot zaustavitev javnega življenja, bi se lahko postopoma odpravili še pred koncem maja, nekateri mogoče tudi proti koncu tega meseca, pa je napovedal predsednik vlade Janša, ki je danes obiskal Univerzitetni klinični center Ljubljana, kjer se zdravi največ bolnikov s covidom-19.

Po njegovih besedah se bo začelo življenje vračati v normalne tire, ko bo dovolj zaščitne opreme, je dejal. Tudi nekatere službe, servisi in del industrije se bodo navadili obratovati v takšnih razmerah, ki so postali nova normalnost, in te bodo "na žalost" trajale, dokler ne bo učinkovitega cepiva ali vsaj učinkovitega zdravila zoper to bolezen, je povedal.

Trenutno stanje v bolnišnicah sicer omogoča, da intenzivno zdravijo vsakogar, ki to potrebuje. Zato je Tomaž Vovko, ki na infekcijski kliniki UKC Ljubljani zdravi kritično bolne s covidom-19, zelo hvaležen za vse ukrepe in tudi za sodelovanje vse populacije. "Nedvomno, da so ti ukrepi za vse zelo naporni, ampak nam nekako uspeva, da vsi ti bolniki, ki imajo potencial za preživetje, tudi preživijo," je dejal.

To bi se lahko spremenilo ob nenadnem in velikem izbruhu okužbe, zaradi česar bi potrebovalo intenzivno terapijo veliko ljudi. "Ne želimo biti v situaciji, da tem bolnikom ne bi mogli nuditi intenzivne terapije in bi se morali odločiti, komu bomo pomagali," je dejal v pogovoru za STA.

A ob tem strokovnjak za javno zdravje z NIJZ Tit Albreht meni, da bo do poletja ali še prej potreben razmislek, kako znova aktivirati zdravstveni sistem, da ne bo dolgoročne škode za ljudi. V epidemiji koronavirusa so namreč nenujne storitve v zdravstvu zastale. A če kronični bolniki ne bodo ustrezno vodeni, bo to velika težava, je poudaril.

"Za 18 mesecev ali eno leto ne moreš ustaviti zdravstva, ker drugače nam bo grozilo, da bi zaradi zapletov ali kroničnih bolezni izgubili več ljudi kot pa zaradi epidemije," je opozoril za STA.

Po besedah Beovićeve so že pred 10 dnevi izdali natančna navodila, kako naj zdravnik obravnava bolnika, ki sicer ni življenjsko ogrožen v tem trenutku, a bi se brez posega njegovo zdravstveno stanje v kratkem času bistveno poslabšalo. Vse zdravstvene stroke so pozvali, naj pripravijo seznam ukrepov, ki jih je treba nujno opraviti kljub epidemiji. Ponovno bodo to priporočilo izdali v ponedeljek, da bi spomnili bolnišnice, da je treba za te bolnike poskrbeti.

A ti ukrepi so začasni, saj če bi se krivulja okuženih ponovno obrnila navzgor, bo treba bistveno več zdravstvenih zmogljivosti usmeriti v zdravljenje covida-19, je poudarila.

Med ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa je tudi odlok, po katerem je prepovedano gibanje zunaj občin in zbiranje na javnih površinah. Policisti so od 30. marca pa do sobote v zvezi z upoštevanjem odloka izrekli 1083 opozoril, v 1252 primerih pa so odstopili predlog Zdravstvenemu inšpektoratu RS. Ta konec tedna policisti izvajajo poostren nadzor, saj se je prejšnji vikend večje število ljudi odpravilo v turistične kraje.

Medtem pa se še vedno niso polegla razhajanja med vlado in NIJZ glede uvedenih ukrepov. Po kritikah v. d. direktorja NIJZ glede zadnjih ukrepov, čemur je sledila zamenjava vladnih predstavnikov v svetu inštituta, so epidemiologi z NIJZ v bran Erženu podpisali pismo, v katerem vladi očitajo sankcioniranje kritik in zanemarjanje stroke. "Stroko, ki je pristojna za predlaganje ukrepov, je politika povsem zaobšla. Brez sankcij ni dovoljena niti kritična presoja in komentar uvedenih ukrepov," so opozorili v pismu.

Beovićeva je na to dejala, da takšne ukrepe sprejema cel svet oz. vse države, ki se borijo s to epidemijo. "Vsi se zavedamo, da niso v vsakem primeru dobro zdravstveno utemeljeni, obstaja pa velika verjetnost, da doprinesejo k obvladovanju epidemije," je dejala.

Janša pa je povedal, da je vlada vse ukrepe za zajezitev epidemije sprejela na podlagi mnenja stroke. Ker pa stroka dolgo časa ni bila enotna, "smo morali pogledati tudi, kako so se na podobno grožnjo, ki je simetrična po celi Evropi in pravzaprav po celem svetu, odzivale druge države in strokovnjaki po drugih državah".