STA novice / V času epidemije koronavirusa velik del sodnikov in sodnega osebja dela od doma ali pa so na čakanju

Kot pravijo na vrhovnem sodišču, so delo sodnikov in drugega sodnega osebja od doma in vse, kar je z njim povezano, uredili s posebno odredbo predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča.

Podatkov, kako je po posameznih sodiščih, na vrhovnem sodišču kot najvišjemu sodišču rednih sodišč nimajo, saj so za organizacijo dela na posameznih sodiščih zadolženi njihovi predsedniki. Konkretno na vrhovnem sodišču so delo organizirali tako, da je glede na potrebe organizirana fizična prisotnost sodnikov ali sodnega osebja na sodišču, sicer pa zaposleni delajo bodisi od doma bodisi jim je odrejeno čakanje. Od 29 sodnikov vrhovnega sodišča na delo na sodišče prihaja največ sedem sodnikov, navajajo.

Delo na domu sodniku odredi predsednik sodišča na predlog vodje oddelka, za sodno osebje pa generalni sekretar vrhovnega sodišča oziroma direktor na posameznem sodišču. Pri tem je treba v predlogu in odredbi o odobritvi dela na domu opredeliti vsebino dela, ki se ga opravi na domu.

"Enako, kot če so fizično prisotni na delovnem mestu, se bo delo sodnikov preverilo na podlagi mesečne statistike rešenih in na delu na domu pripravljenih zadev za odločanje na glavnih obravnavah oziroma sejah senatov," na vprašanje, kako preverjajo delo sodnikov, ki delajo na domu, odgovarjajo na vrhovnem sodišču. Sodniki, ki obravnavajo nujne zadeve in morajo biti fizično prisotni na sodišču, pa morajo svoja opravila evidentirati.

Sodno osebje, ki dela od doma, mora nadrejenemu tedensko poročati o svojem delu, in sicer tako po vsebini opravljenega dela kot po številu ur, ki so jih za to porabili. "Delo strokovnih sodelavcev na sodečih oddelkih pa spremljajo tudi sodniki, katerim so strokovni sodelavci dodeljeni," navajajo na vrhovnem sodišču.

V zvezi z nekaterimi namigi, da bi lahko sodnikom, ki delajo od doma, izplačali dodatek za uporabo lastne opreme, na vrhovnem sodišču pojasnjujejo, da takšen dodatek na vrhovnem sodišču ni predviden. Drugim sodiščem pa vrhovno sodišče priporočil glede tega ni podalo.

DZ bo sicer danes obravnaval obširni protikoronski zakon, ki za 30 odstotkov znižuje plače državnim funkcionarjem, pri čemer so sodniki izvzeti iz znižanja. Je pa predsednik vlade Janez Janša sodne funkcionarje že pred dnevi pozval, naj sami podajo soglasje za znižanje.

Na vrhovnem sodišču na vprašanje, ali bodo sledili takšnemu pozivu, odgovarjajo, da predsednik vrhovnega sodišča nima zakonskega pooblastila za spreminjanje sodniških plač, saj lahko to naredi le parlament. "Sicer pa sodniki že dolgo izkazujejo svojo solidarnost s tem, da so že vrsto let plačno podcenjeni v razmerju z drugima dvema vejama oblasti, plačna nesorazmerja pa so tudi znotraj sodstva samega," navajajo na vrhovnem sodišču.

Na ministrstvu za javno upravo so sicer do zdaj prejeli en dopis funkcionarja sodne veje oblasti, s katerim se je ta želel odpovedati delu svoje plače. A hkrati tudi pojasnjujejo, da se v skladu z veljavno zakonodajo funkcionar ali zaposleni v javnem sektorju ne more odpovedati delu plače na temelju podpisane izjave. Vsak posameznik, tudi funkcionar, pa se lahko odloči in iz svojega neto prihodka del tega prihodka nameni za dobrodelne namene, so zapisali.

V Slovenskem sodniškem društvu so sicer s podporo vrha sodstva odprli transakcijski račun za pomoč v zvezi z epidemijo koronavirusa, na katerega nameravajo sodniki vsak po svojih zmožnostih donirati del svojih mesečnih plač. Z zbranimi sredstvi želijo prispevati k solidarnosti in k njej spodbuditi še koga v javnem sektorju, so zapisali v društvu.

Kot so pojasnili v sporočilu za javnost, bodo zbrana sredstva nakazali humanitarnim organizacijam nacionalnega pomena ali na poseben vladni transakcijski račun za odpravo posledic epidemije novega koronavirusa.